Page 118 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 118
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Tabela 32: Faktorske uteži (1 faktor) stališč do digitalnih orodij poučevanja na daljavo
Faktor
1
A1 0,456
A2 0,656
A3 0,710
A4 0,674
A5 0,650
A6 0,633
A7 0,591
A8 0,753
A9 0,524
A10 0,490
A11 0,640
A12 0,662
A13 0,241
A14 0,472
A15 0,740
A16 0,741
V primeru enofaktorske rešitve lahko vidimo, da imajo na faktorju vse
trditve faktorske uteži višje od |0,3|, z izjemo trditve, da je poučevanje na
daljavo spremenilo anketirančev odnos do visokošolskega učitelja. Odloči-
li smo se, da to rešitev shranimo za nadaljnjo statistično analizo.
V zadnjem koraku smo želeli preveriti zastavljene raziskovalne hipote-
ze. Pri tem smo uporabili analizo CHAID (z Bonferronijevim popravkom).
V raziskovalnem modelu je kot odvisna spremenljivka nastopil faktor sta-
lišč študentov do orodij za poučevanje na daljavo. Kot neodvisne spremen-
ljivke smo v model vključili spol, univerzo poučevanja, fakulteto poučeva-
nja, uporabljene informacijske tehnologije med poučevanjem, samooceno
poznavanja orodij, oceno tehnik in pristopov predavateljev, prilagoditev
vsebin, uporabljene tehnike in pristope ter vsebine, ki so jih anketirani štu-
denti slovenskih univerz poslušali med poučevanjem na daljavo. Rezulta-
ti so podani v Prilogi 1.
S faktorjem stališč do orodij za poučevanje na daljavo se v povprečju
najbolj strinjajo (M = 1,01; SD = 0,8) anketirani, ki niso poslušali jezik stro-
ke z uporabo metode CLIL in menijo, da so predavatelji med poučevanjem
na daljavo popolnoma prilagodili vsebine. V tej skupini je 9,3 % vseh anke-
tiranih študentov slovenskih univerz. V povprečju se z uporabnostjo oro-
dij za poučevanje na daljavo (M = 0,89; SD = 0,52) strinjajo anketirani štu-
denti Univerze v Ljubljani, ki menijo, da so predavatelji med poučevanjem
118
Tabela 32: Faktorske uteži (1 faktor) stališč do digitalnih orodij poučevanja na daljavo
Faktor
1
A1 0,456
A2 0,656
A3 0,710
A4 0,674
A5 0,650
A6 0,633
A7 0,591
A8 0,753
A9 0,524
A10 0,490
A11 0,640
A12 0,662
A13 0,241
A14 0,472
A15 0,740
A16 0,741
V primeru enofaktorske rešitve lahko vidimo, da imajo na faktorju vse
trditve faktorske uteži višje od |0,3|, z izjemo trditve, da je poučevanje na
daljavo spremenilo anketirančev odnos do visokošolskega učitelja. Odloči-
li smo se, da to rešitev shranimo za nadaljnjo statistično analizo.
V zadnjem koraku smo želeli preveriti zastavljene raziskovalne hipote-
ze. Pri tem smo uporabili analizo CHAID (z Bonferronijevim popravkom).
V raziskovalnem modelu je kot odvisna spremenljivka nastopil faktor sta-
lišč študentov do orodij za poučevanje na daljavo. Kot neodvisne spremen-
ljivke smo v model vključili spol, univerzo poučevanja, fakulteto poučeva-
nja, uporabljene informacijske tehnologije med poučevanjem, samooceno
poznavanja orodij, oceno tehnik in pristopov predavateljev, prilagoditev
vsebin, uporabljene tehnike in pristope ter vsebine, ki so jih anketirani štu-
denti slovenskih univerz poslušali med poučevanjem na daljavo. Rezulta-
ti so podani v Prilogi 1.
S faktorjem stališč do orodij za poučevanje na daljavo se v povprečju
najbolj strinjajo (M = 1,01; SD = 0,8) anketirani, ki niso poslušali jezik stro-
ke z uporabo metode CLIL in menijo, da so predavatelji med poučevanjem
na daljavo popolnoma prilagodili vsebine. V tej skupini je 9,3 % vseh anke-
tiranih študentov slovenskih univerz. V povprečju se z uporabnostjo oro-
dij za poučevanje na daljavo (M = 0,89; SD = 0,52) strinjajo anketirani štu-
denti Univerze v Ljubljani, ki menijo, da so predavatelji med poučevanjem
118
