Page 120 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 120
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
stroke, ki ga na slovenskih univerzah izvajajo predavatelji tujih jezikov, ki
so se v letih kariere zaradi različnih razlogov odločili za ožje pedagoško po-
dročje pouka tujega jezika, v Sloveniji označenega kot tuji jezik stroke (an-
gleško English for Specific Purposes – ESP). Preveriti smo želeli tudi, če spol
študentov vpliva na stališča do orodij za poučevanje med poučevanjem na
daljavo, če uporaba različnih informacijskih tehnologij med poučevanjem
na daljavo in obiskovanje različnih pedagoških vsebin (bodisi predavanj,
kolokvijev, izpitov, seminarskih vaj ipd.) vplivata na stališča do digitalnih
orodij za poučevanje med poukom na daljavo. Ugotovitve te raziskave se v
zvezi z rezultati raziskave Smajle in Podovšovnikove (2021: 219) v segmentu
razlik po spolu udeležencev razlikujejo v tem, da v pričujoči raziskavi ana-
lize niso zaznale razlik v stališčih respondentov glede na spol, medtem ko
je raziskava Smajle in Podovšovnikove zaznala razlike po spolu v primeru
uporabe digitalnih tehnologij za poučevanje TJS na daljavo. Pri tem so se
respondenti ženskega spola bolj strinjali od respondentov moškega spola,
da so digitalne tehnologije za pouk TJS dostopne tudi študentom s poseb-
nimi potrebami (ibid.).
8 Zaključki
Z gotovostjo lahko trdimo, da ponuja naša raziskava pomemben vpogled v
določen segment stališč študentov, na osnovi katerih je možno oblikovati
določene zaključke in priporočila za bodoče delo ter raziskovanje. Iz ugo-
tovitev je moč sklepati, da bi bilo treba v bodoče predavatelje spodbujati k
temu, da vložijo več truda v uporabo čim več raznolikih metod in pristo-
pov poučevanja TJS, predvsem tistih, ki zagotavljajo aktivnejše udejstvo-
vanje študentov pri pedagoških aktivnostih in pri specifičnih jezikovnih
aktivnostih (npr. na dejavnosti osredinjen pristop, medpredmetni pristop,
čeravno se oba delno prekrivata s pristopom CLIL, ki je bil, kot kažejo re-
zultati raziskave, pri predavateljih zelo uporabljen pristop poučevanja TJS).
Ugotavljamo tudi, da bi bilo treba vzpodbujati uporabo tudi tabličnega ra-
čunalnika, ki ga ponekod pri tujejezičnem pouku že uporabljajo. Priporo-
čamo, da se izvedejo izboljšave na področju uporabnosti orodij za pouk
na daljavo (v primeru prihodnjih pandemij in s tem povezanih omejitev
gibanja in zbiranja) na način, da bodo uporabnejša tudi za ranljivejše sku-
pine študentov, predvsem za študente s posebnimi potrebami in z nižjim
standardom.
Razmisliti bi bilo treba o načinih, kako študente še bolj vpeti v peda-
goški proces z namenom, da bi dosegali boljše učne izide, saj rezultati naše
120
stroke, ki ga na slovenskih univerzah izvajajo predavatelji tujih jezikov, ki
so se v letih kariere zaradi različnih razlogov odločili za ožje pedagoško po-
dročje pouka tujega jezika, v Sloveniji označenega kot tuji jezik stroke (an-
gleško English for Specific Purposes – ESP). Preveriti smo želeli tudi, če spol
študentov vpliva na stališča do orodij za poučevanje med poučevanjem na
daljavo, če uporaba različnih informacijskih tehnologij med poučevanjem
na daljavo in obiskovanje različnih pedagoških vsebin (bodisi predavanj,
kolokvijev, izpitov, seminarskih vaj ipd.) vplivata na stališča do digitalnih
orodij za poučevanje med poukom na daljavo. Ugotovitve te raziskave se v
zvezi z rezultati raziskave Smajle in Podovšovnikove (2021: 219) v segmentu
razlik po spolu udeležencev razlikujejo v tem, da v pričujoči raziskavi ana-
lize niso zaznale razlik v stališčih respondentov glede na spol, medtem ko
je raziskava Smajle in Podovšovnikove zaznala razlike po spolu v primeru
uporabe digitalnih tehnologij za poučevanje TJS na daljavo. Pri tem so se
respondenti ženskega spola bolj strinjali od respondentov moškega spola,
da so digitalne tehnologije za pouk TJS dostopne tudi študentom s poseb-
nimi potrebami (ibid.).
8 Zaključki
Z gotovostjo lahko trdimo, da ponuja naša raziskava pomemben vpogled v
določen segment stališč študentov, na osnovi katerih je možno oblikovati
določene zaključke in priporočila za bodoče delo ter raziskovanje. Iz ugo-
tovitev je moč sklepati, da bi bilo treba v bodoče predavatelje spodbujati k
temu, da vložijo več truda v uporabo čim več raznolikih metod in pristo-
pov poučevanja TJS, predvsem tistih, ki zagotavljajo aktivnejše udejstvo-
vanje študentov pri pedagoških aktivnostih in pri specifičnih jezikovnih
aktivnostih (npr. na dejavnosti osredinjen pristop, medpredmetni pristop,
čeravno se oba delno prekrivata s pristopom CLIL, ki je bil, kot kažejo re-
zultati raziskave, pri predavateljih zelo uporabljen pristop poučevanja TJS).
Ugotavljamo tudi, da bi bilo treba vzpodbujati uporabo tudi tabličnega ra-
čunalnika, ki ga ponekod pri tujejezičnem pouku že uporabljajo. Priporo-
čamo, da se izvedejo izboljšave na področju uporabnosti orodij za pouk
na daljavo (v primeru prihodnjih pandemij in s tem povezanih omejitev
gibanja in zbiranja) na način, da bodo uporabnejša tudi za ranljivejše sku-
pine študentov, predvsem za študente s posebnimi potrebami in z nižjim
standardom.
Razmisliti bi bilo treba o načinih, kako študente še bolj vpeti v peda-
goški proces z namenom, da bi dosegali boljše učne izide, saj rezultati naše
120
