Page 106 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 106
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Zanimivo je, da tako T. Nikula in Marsh (1997) kot Mehisto et al.
(2008) jezikovne kopeli umeščajo v okvir vsebinsko in jezikovno integrira-
nega učenja (CLIL), čeprav njihov cilj ni poučevanje učencev posebnih ne-
jezikovnih vsebin (Nikula in Marsh, 1997: 25).
5 Raziskovalni načrt
Raziskovalni problem , ki smo ga preučevali v naši raziskavi, se nanaša
na prepoznavanje odnosa študentov na slovenskih fakultetah do orodij za
pouk na daljavo in do poučevalnih metod ter pristopov pri pouku tujega je-
zika stroke.
5.1 Uporabljen raziskovalni instrument
V namen raziskovanja zgoraj navedenega problema smo se odločili naredi-
ti spletno anketno raziskavo med študenti slovenskih univerz, ki smo jo iz-
vedli preko spletnega portala 1ka.si. Anketa je bila aktivna od februarja do
maja 2021, anketni vprašalnik pa je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem
sklopu smo anketirane spraševali po njihovih demografskih značilnostih
(spol, starost, regija, iz katere prihajajo) ter značilnostih študija (univer-
za in fakulteta, na kateri študirajo, ter področje študija). V drugem sklopu
nas je zanimalo, katere informacijske tehnologije so anketirani uporabljali
med študijem na daljavo, pri čemer smo anketirane prosili, da izberejo vse
tiste tehnologije, ki so jih uporabljali med poučevanjem na daljavo (našteli
smo osebni računalnik, tablični računalnik in pametni telefon); katere ob-
like poučevanja so obiskovali;1 kako pogosto so se udeleževali poučevanja
na daljavo;2 kako bi ocenili svoje poznavanje uporabe digitalnih orodij za
poučevanje;3 kako bi ocenili metode in tehnike poučevanja predavateljev;4
kako so predavatelji prilagodili vsebine v času poučevanja na daljavo v pri-
merjavi s predhodnim obdobjem.5 V tretjem sklopu smo anketirane vpra-
šali po tem, katere metode so med poučevanjem na daljavo uporabili pre-
1 V tem primeru smo anketirane prosili, da navedejo vse oblike poučevanja, katerih so
se udeležili med poučevanjem na daljavo: predavanja, laboratorijske vaje, seminar-
ske vaje, terenske vaje, kolokvije, izpite in govorilne ure.
2 Pri tem so anketirani pogostost ocenili na lestvici od 0 (nikoli) do 100 (vedno).
3 Pri samoocenjevanju poznavanja uporabe orodij za poučevanje na daljavo so anke-
tirani uporabili lestvico od 1 (sploh ne poznam) do 10 (zelo dobro poznam).
4 Pri ocenjevanju metod in tehnik poučevanja predavateljev so anketirani uporabili
lestvico od 1 (povsem neustrezno) do 10 (povsem ustrezno).
5 Anketirani so prilagoditve predavateljev ocenili na lestvici od 1 (sploh niso prilago-
dili) do 10 (popolnoma so prilagodili).
106
Zanimivo je, da tako T. Nikula in Marsh (1997) kot Mehisto et al.
(2008) jezikovne kopeli umeščajo v okvir vsebinsko in jezikovno integrira-
nega učenja (CLIL), čeprav njihov cilj ni poučevanje učencev posebnih ne-
jezikovnih vsebin (Nikula in Marsh, 1997: 25).
5 Raziskovalni načrt
Raziskovalni problem , ki smo ga preučevali v naši raziskavi, se nanaša
na prepoznavanje odnosa študentov na slovenskih fakultetah do orodij za
pouk na daljavo in do poučevalnih metod ter pristopov pri pouku tujega je-
zika stroke.
5.1 Uporabljen raziskovalni instrument
V namen raziskovanja zgoraj navedenega problema smo se odločili naredi-
ti spletno anketno raziskavo med študenti slovenskih univerz, ki smo jo iz-
vedli preko spletnega portala 1ka.si. Anketa je bila aktivna od februarja do
maja 2021, anketni vprašalnik pa je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem
sklopu smo anketirane spraševali po njihovih demografskih značilnostih
(spol, starost, regija, iz katere prihajajo) ter značilnostih študija (univer-
za in fakulteta, na kateri študirajo, ter področje študija). V drugem sklopu
nas je zanimalo, katere informacijske tehnologije so anketirani uporabljali
med študijem na daljavo, pri čemer smo anketirane prosili, da izberejo vse
tiste tehnologije, ki so jih uporabljali med poučevanjem na daljavo (našteli
smo osebni računalnik, tablični računalnik in pametni telefon); katere ob-
like poučevanja so obiskovali;1 kako pogosto so se udeleževali poučevanja
na daljavo;2 kako bi ocenili svoje poznavanje uporabe digitalnih orodij za
poučevanje;3 kako bi ocenili metode in tehnike poučevanja predavateljev;4
kako so predavatelji prilagodili vsebine v času poučevanja na daljavo v pri-
merjavi s predhodnim obdobjem.5 V tretjem sklopu smo anketirane vpra-
šali po tem, katere metode so med poučevanjem na daljavo uporabili pre-
1 V tem primeru smo anketirane prosili, da navedejo vse oblike poučevanja, katerih so
se udeležili med poučevanjem na daljavo: predavanja, laboratorijske vaje, seminar-
ske vaje, terenske vaje, kolokvije, izpite in govorilne ure.
2 Pri tem so anketirani pogostost ocenili na lestvici od 0 (nikoli) do 100 (vedno).
3 Pri samoocenjevanju poznavanja uporabe orodij za poučevanje na daljavo so anke-
tirani uporabili lestvico od 1 (sploh ne poznam) do 10 (zelo dobro poznam).
4 Pri ocenjevanju metod in tehnik poučevanja predavateljev so anketirani uporabili
lestvico od 1 (povsem neustrezno) do 10 (povsem ustrezno).
5 Anketirani so prilagoditve predavateljev ocenili na lestvici od 1 (sploh niso prilago-
dili) do 10 (popolnoma so prilagodili).
106
