Page 105 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 105
stališča univer zitetnih študentov do orodij za poučevanje na daljavo ...
nem jeziku. Pri sporazumevalnem pouku naj bi učenci redno delali v sku-
pinah ali parih, da bi prenesli (in se po potrebi pogajali o) pomen v situ-
acijo, ko ima ena oseba informacije, ki jih druga/-e nima/-jo. Zato naj bi
učenci pogosto sodelovali pri igranju vlog ali dramatizaciji, in sicer da bi
uporabo ciljnega jezika prilagodili različnim družbenim kontekstom. Gra-
diva in dejavnosti v razredu naj bi bili čim avtentičnejši, da bi odražali res-
nične življenjske situacije in zahteve. Jezikovne spretnosti so vključene od
samega začetka, kar pomeni, da lahko določena dejavnost vključuje branje,
govorjenje, poslušanje in morda tudi pisanje, če so učenci izobraženi in pi-
smeni. Učiteljeva vloga pri komunikacijskem pristopu je predvsem omogo-
čanje sporazumevanja in šele na drugem mestu popravljanje napak.
4.7 Medpredmetni pristop
A. Beckmann (2009: 14) trdi, da je »medpredmetno poučevanje posebna
oblika poučevanja«. Izraz medpredmetni pouk pomeni obstoj jasno opre-
deljenih predmetov, disciplin. Vsi učenci iz lastnih izkušenj vedo za obstoj
takšnih predmetov (ibid.). Prav tako izraz medpredmetni pouk implicira
možnost, da presežemo predmet, tj. da prestopimo meje disciplin in se pri
tem dotaknemo nečesa drugega. A. Beckmann nadalje še navaja (ibid., 15),
da »medpredmetno poučevanje pomeni razširitev na druge predmete ali
njihovo vključevanje v lastni predmet«. Posamezen učitelj lahko to doseže
le z določeno spretnostjo pri več predmetih. Do tega lahko pride le s sode-
lovanjem s strokovnjaki, kot so učitelji ustreznih predmetov.
4.8 Jezikovna kopel
Po mnenju E. Miettinen (2013) je cilj koncepta, kot trdita T. Nikula in Mar-
sh (1997: 24), »seznaniti učence s tujim jezikom in z njegovo uporabo«. V
najnovejši opredelitvi Mehisto et al. (2008: 13) trdijo, da je cilj, da se učenci
»zavedajo obstoja različnih jezikov« in »razvijejo pozitiven odnos do učenja
jezikov«. Pravijo tudi, da so jezikovne kopeli način, kako pomagati učen-
cem, da se bolje pripravijo na študij jezikov. Čas, porabljen za doseganje
teh ciljev, je različen, vendar na splošno zelo omejen. Lahko je npr. ena ura
ali manj na teden (Nikula in Marsh, 1997: 24) ali od 30 do 60 minut na dan
(Mehisto et al., 2008: 13). Z drugimi besedami, jezikovnih šovov ne smemo
obravnavati kot dejanski pouk jezika, temveč kot sredstvo za vzbujanje za-
nimanja za jezik in zagotavljanje pozitivnih izkušenj učencev kot uporab-
nikov jezika (Nikula in Marsh, 1997: 25).
105
nem jeziku. Pri sporazumevalnem pouku naj bi učenci redno delali v sku-
pinah ali parih, da bi prenesli (in se po potrebi pogajali o) pomen v situ-
acijo, ko ima ena oseba informacije, ki jih druga/-e nima/-jo. Zato naj bi
učenci pogosto sodelovali pri igranju vlog ali dramatizaciji, in sicer da bi
uporabo ciljnega jezika prilagodili različnim družbenim kontekstom. Gra-
diva in dejavnosti v razredu naj bi bili čim avtentičnejši, da bi odražali res-
nične življenjske situacije in zahteve. Jezikovne spretnosti so vključene od
samega začetka, kar pomeni, da lahko določena dejavnost vključuje branje,
govorjenje, poslušanje in morda tudi pisanje, če so učenci izobraženi in pi-
smeni. Učiteljeva vloga pri komunikacijskem pristopu je predvsem omogo-
čanje sporazumevanja in šele na drugem mestu popravljanje napak.
4.7 Medpredmetni pristop
A. Beckmann (2009: 14) trdi, da je »medpredmetno poučevanje posebna
oblika poučevanja«. Izraz medpredmetni pouk pomeni obstoj jasno opre-
deljenih predmetov, disciplin. Vsi učenci iz lastnih izkušenj vedo za obstoj
takšnih predmetov (ibid.). Prav tako izraz medpredmetni pouk implicira
možnost, da presežemo predmet, tj. da prestopimo meje disciplin in se pri
tem dotaknemo nečesa drugega. A. Beckmann nadalje še navaja (ibid., 15),
da »medpredmetno poučevanje pomeni razširitev na druge predmete ali
njihovo vključevanje v lastni predmet«. Posamezen učitelj lahko to doseže
le z določeno spretnostjo pri več predmetih. Do tega lahko pride le s sode-
lovanjem s strokovnjaki, kot so učitelji ustreznih predmetov.
4.8 Jezikovna kopel
Po mnenju E. Miettinen (2013) je cilj koncepta, kot trdita T. Nikula in Mar-
sh (1997: 24), »seznaniti učence s tujim jezikom in z njegovo uporabo«. V
najnovejši opredelitvi Mehisto et al. (2008: 13) trdijo, da je cilj, da se učenci
»zavedajo obstoja različnih jezikov« in »razvijejo pozitiven odnos do učenja
jezikov«. Pravijo tudi, da so jezikovne kopeli način, kako pomagati učen-
cem, da se bolje pripravijo na študij jezikov. Čas, porabljen za doseganje
teh ciljev, je različen, vendar na splošno zelo omejen. Lahko je npr. ena ura
ali manj na teden (Nikula in Marsh, 1997: 24) ali od 30 do 60 minut na dan
(Mehisto et al., 2008: 13). Z drugimi besedami, jezikovnih šovov ne smemo
obravnavati kot dejanski pouk jezika, temveč kot sredstvo za vzbujanje za-
nimanja za jezik in zagotavljanje pozitivnih izkušenj učencev kot uporab-
nikov jezika (Nikula in Marsh, 1997: 25).
105
