Page 99 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 99
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
gledaliških in/ali filmskih predstav in obiskom splošne knjižnice, s spodbu-
janjem vsakodnevne komunikacije, sodelovanjem v različnih govornih po-
ložajih ter vpeljevanju novih pogovornih tem. Dodatno vplivajo na prido-
bivanje besedišča družabne in didaktične igre ter poslušanje avdio in video
gradiv. Otroka se usmerja v samostojno pripovedovanje, da izraža lastne
misli. Vloga vzgojitelja ni eksplicitno razdeljena na količinski in kakovo-
stni vidik razvoja besedišča. Od vzgojitelja se pričakuje, da otrokom pripo-
veduje in bere pravljice, zgodbe, uganke, pesmice, primerne njihovi staros-
ti, in uprizarja lutkovne igre. Vzgojitelj naj bi v manjših skupinah izkoriščal
priložnosti za poglobljen pogovor z otrokom in ga spodbujal k pripovedo-
vanju (npr. o prebranem besedilu). Področje besedišča se v učnem načrtu
najmočneje povezuje s splošnimi cilji in didaktičnimi priporočili. Splošni
cilji usmerjajo pedagoško delo h kritičnemu sprejemanju neumetnostnih in
umetnostnih besedil, vrednotenju besedil in utemeljevanju svojega mne-
nja, dialogu o književnem besedilu, pogovarjanju in dopisovanju ter govor-
nemu nastopanju in tvorjenju besedil ter pridobivanju književnega znanja.
Z vidika operativnih ciljev jezika učenci sodelujejo v igri vlog, povzema-
nju teme in bistvenih podatkov, določanju okoliščin nastanka besedila in
sporočevalčevega namena, vrednotenju zanimivosti, razumljivosti, resnič-
nosti besedila, govornem nastopanju, pisnem tvorjenju povedi, pisanju ve-
znih besedil (npr. narek, prepis), pisanju polveznih besedil (npr. neurejen
niz slik), urjenju v ogovarjanju oseb v ustreznih okoliščinah, vrednotenju
bralne in pisne zmožnosti, predlaganju izboljšav svojega branja in pisanja,
uporabljanju časovnih prislovov. Z vidika operativnih ciljev književnosti se
učence spodbuja k izražanju in primerjanju svojih doživetij, čustev, misli,
predstav ter utemeljevanju razlogov določene pomembnosti, sledenju zapo-
redja dogodkov, vživljanju v književno osebo, obnavljanju zgodbe, branju
posameznih delov pravljic, iskanju podobnosti in razlik s književno osebo,
doživljanju in razumevanju književnega prostora in časa, ločevanju realne-
ga sveta od domišljijskega, razvijanju občutka za zvočnost jezika z iskanjem
besedne dvojice, ki se rimata, tvorjenjem rimanih verzov, dopolnjevanju
manjkajočih rim, tvorjenju sopomenskih nizov, izmišljanju novih besed –
daljših ali krajših, iskanju asociacij na dano besedo, razvrščanju dogodkov
glede na čas ter vzrok in posledico, tvorjenju govornega besedila z različni-
mi pripovedovalci, tvorjenju pravljic, izdelovanju slikanic, primerjanju in
vrednotenju besedila. Učitelj naj bi s smernicami didaktičnih priporočil za-
gotavljal sistematično učenje branja in pisanja v smiselnih, funkcionalnih
99
gledaliških in/ali filmskih predstav in obiskom splošne knjižnice, s spodbu-
janjem vsakodnevne komunikacije, sodelovanjem v različnih govornih po-
ložajih ter vpeljevanju novih pogovornih tem. Dodatno vplivajo na prido-
bivanje besedišča družabne in didaktične igre ter poslušanje avdio in video
gradiv. Otroka se usmerja v samostojno pripovedovanje, da izraža lastne
misli. Vloga vzgojitelja ni eksplicitno razdeljena na količinski in kakovo-
stni vidik razvoja besedišča. Od vzgojitelja se pričakuje, da otrokom pripo-
veduje in bere pravljice, zgodbe, uganke, pesmice, primerne njihovi staros-
ti, in uprizarja lutkovne igre. Vzgojitelj naj bi v manjših skupinah izkoriščal
priložnosti za poglobljen pogovor z otrokom in ga spodbujal k pripovedo-
vanju (npr. o prebranem besedilu). Področje besedišča se v učnem načrtu
najmočneje povezuje s splošnimi cilji in didaktičnimi priporočili. Splošni
cilji usmerjajo pedagoško delo h kritičnemu sprejemanju neumetnostnih in
umetnostnih besedil, vrednotenju besedil in utemeljevanju svojega mne-
nja, dialogu o književnem besedilu, pogovarjanju in dopisovanju ter govor-
nemu nastopanju in tvorjenju besedil ter pridobivanju književnega znanja.
Z vidika operativnih ciljev jezika učenci sodelujejo v igri vlog, povzema-
nju teme in bistvenih podatkov, določanju okoliščin nastanka besedila in
sporočevalčevega namena, vrednotenju zanimivosti, razumljivosti, resnič-
nosti besedila, govornem nastopanju, pisnem tvorjenju povedi, pisanju ve-
znih besedil (npr. narek, prepis), pisanju polveznih besedil (npr. neurejen
niz slik), urjenju v ogovarjanju oseb v ustreznih okoliščinah, vrednotenju
bralne in pisne zmožnosti, predlaganju izboljšav svojega branja in pisanja,
uporabljanju časovnih prislovov. Z vidika operativnih ciljev književnosti se
učence spodbuja k izražanju in primerjanju svojih doživetij, čustev, misli,
predstav ter utemeljevanju razlogov določene pomembnosti, sledenju zapo-
redja dogodkov, vživljanju v književno osebo, obnavljanju zgodbe, branju
posameznih delov pravljic, iskanju podobnosti in razlik s književno osebo,
doživljanju in razumevanju književnega prostora in časa, ločevanju realne-
ga sveta od domišljijskega, razvijanju občutka za zvočnost jezika z iskanjem
besedne dvojice, ki se rimata, tvorjenjem rimanih verzov, dopolnjevanju
manjkajočih rim, tvorjenju sopomenskih nizov, izmišljanju novih besed –
daljših ali krajših, iskanju asociacij na dano besedo, razvrščanju dogodkov
glede na čas ter vzrok in posledico, tvorjenju govornega besedila z različni-
mi pripovedovalci, tvorjenju pravljic, izdelovanju slikanic, primerjanju in
vrednotenju besedila. Učitelj naj bi s smernicami didaktičnih priporočil za-
gotavljal sistematično učenje branja in pisanja v smiselnih, funkcionalnih
99
