Page 104 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 104
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
močna povezava opredeljena večina predopismenjevalnih spretnosti. Ku-
rikulum večjo težo za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti namenja
starejšim otrokom, mlajšim pa namenja večjo vlogo, ki je vezana na po-
slušanje in govorjenje. Takšna struktura se navezuje na sporazumevalni
zmožnosti poslušanja in govorjenja, kar se razume kot primarni spretnosti.
Dodatno se že v rani otroški dobi oblikujejo bralne navade, kar se povezuje
s pozitivnim bralnim doživljanjem (Aerila in Merisuo-Storm, 2017; Sugga-
te et al., 2013; Tompkins, 2011). V drugem starostnem obdobju so še vedno
najmočnejše povezave na področju interesa za branje in razvoja otrokove-
ga besedišča. Manj povezav, še vedno pa dovolj ustrezno, pa se kaže pri fo-
nološkem zavedanju, vidnem zaznavanju in orientaciji. Kurikulum upo-
števa otrokov razvoj in v drugem starostnem obdobju dodaja področja, ki
so pomembna za razvoj predopismenjevalnih spretnosti. Analiza ne kaže
močnejših povezav z grafomotoriko in abecednim znanjem otrok, čeprav
te sodijo v kategorijo temeljnih znanj predopismenjevalnih spretnosti. Tuji
kurikulumi se nanašajo na razvijanje grafomotorike in poučevanje črk,
vendar raziskave kažejo, da je pedagoška osredotočenost na dejavnost pou-
čevanja črk premajhna (Piasta in Wagner, 2010). Kurikulum (1999) poudar-
ja avtonomijo vzgojitelja, kar v pedagoški praksi omogoča zavzeto razvija-
nje grafomotoričnih spretnosti in abecednega znanja.
Učni načrt je razdeljen na tri vzgojno-izobraževalna obdobja. Predo-
pismenjevalne spretnosti smo analizirali v prvem vzgojno-izobraževalnem
obdobju, saj se te vsebinsko smiselno navezujejo na začetno izobraževanje
v osnovni šoli. Največ povezav na področju predopismenjevalnih spretnos-
ti najdemo tako pri vlogi vzgojitelja v kurikulumu kot pri didaktičnih pri-
poročilih za učitelje. Okvir učnega načrta zajema različna področja, ki so
za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti pomembna v začetnem šol-
skem obdobju. Ugotovitve raziskave kažejo, da je pozornost v začetnem
šolskem obdobju z vidika splošnih ciljev najbolj osredotočena na interes
branja, koncept tiska, besedišče in abecedno znanje. Z vidika operativnih
ciljev pa je najmočnejše povezave mogoče izpostaviti na področju vidnega
zaznavanja, fonološkega zavedanja in orientacije. Največ povezav zasledi-
mo pri didaktičnih priporočilih za učitelje, kjer se kažejo najmočnejše po-
vezave skoraj na vseh področjih razen na področju koncepta tiska.
Zaključek
Namen raziskave je bil preučiti povezovanje posameznih področij, ki so
temeljnega pomena za razvijanje predopsimenjevalnih spretnosti, s struk-
104
močna povezava opredeljena večina predopismenjevalnih spretnosti. Ku-
rikulum večjo težo za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti namenja
starejšim otrokom, mlajšim pa namenja večjo vlogo, ki je vezana na po-
slušanje in govorjenje. Takšna struktura se navezuje na sporazumevalni
zmožnosti poslušanja in govorjenja, kar se razume kot primarni spretnosti.
Dodatno se že v rani otroški dobi oblikujejo bralne navade, kar se povezuje
s pozitivnim bralnim doživljanjem (Aerila in Merisuo-Storm, 2017; Sugga-
te et al., 2013; Tompkins, 2011). V drugem starostnem obdobju so še vedno
najmočnejše povezave na področju interesa za branje in razvoja otrokove-
ga besedišča. Manj povezav, še vedno pa dovolj ustrezno, pa se kaže pri fo-
nološkem zavedanju, vidnem zaznavanju in orientaciji. Kurikulum upo-
števa otrokov razvoj in v drugem starostnem obdobju dodaja področja, ki
so pomembna za razvoj predopismenjevalnih spretnosti. Analiza ne kaže
močnejših povezav z grafomotoriko in abecednim znanjem otrok, čeprav
te sodijo v kategorijo temeljnih znanj predopismenjevalnih spretnosti. Tuji
kurikulumi se nanašajo na razvijanje grafomotorike in poučevanje črk,
vendar raziskave kažejo, da je pedagoška osredotočenost na dejavnost pou-
čevanja črk premajhna (Piasta in Wagner, 2010). Kurikulum (1999) poudar-
ja avtonomijo vzgojitelja, kar v pedagoški praksi omogoča zavzeto razvija-
nje grafomotoričnih spretnosti in abecednega znanja.
Učni načrt je razdeljen na tri vzgojno-izobraževalna obdobja. Predo-
pismenjevalne spretnosti smo analizirali v prvem vzgojno-izobraževalnem
obdobju, saj se te vsebinsko smiselno navezujejo na začetno izobraževanje
v osnovni šoli. Največ povezav na področju predopismenjevalnih spretnos-
ti najdemo tako pri vlogi vzgojitelja v kurikulumu kot pri didaktičnih pri-
poročilih za učitelje. Okvir učnega načrta zajema različna področja, ki so
za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti pomembna v začetnem šol-
skem obdobju. Ugotovitve raziskave kažejo, da je pozornost v začetnem
šolskem obdobju z vidika splošnih ciljev najbolj osredotočena na interes
branja, koncept tiska, besedišče in abecedno znanje. Z vidika operativnih
ciljev pa je najmočnejše povezave mogoče izpostaviti na področju vidnega
zaznavanja, fonološkega zavedanja in orientacije. Največ povezav zasledi-
mo pri didaktičnih priporočilih za učitelje, kjer se kažejo najmočnejše po-
vezave skoraj na vseh področjih razen na področju koncepta tiska.
Zaključek
Namen raziskave je bil preučiti povezovanje posameznih področij, ki so
temeljnega pomena za razvijanje predopsimenjevalnih spretnosti, s struk-
104
