Page 97 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 97
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
ni podrobni cilji. Dodatno so navedena načela, ki so pomembna za uresni-
čevanje ciljev. Temu sledi opredelitev metodike, ki je razdeljena na prvo in
drugo starostno obdobje, dodana pa je tudi vloga vzgojitelja. V Učnem na-
črtu za slovenščino (2011) (v nadaljevanju učni načrt) so opredeljeni pred-
meti, čemur sledijo splošni cilji, ki so vezani na vse razrede osnovne šole.
Dodatno so zapisani operativni cilji z dodanimi vsebinami za vsako vzgoj-
no-izobraževalno obdobje posebej, vezano na področje jezika oziroma po-
dročje književnosti. Načela niso posebej izpostavljena, ker se le ta navezu-
jejo na Belo knjigo (2011). Zapisana so tudi didaktična priporočila, ki so v
pomoč učiteljem.
Področje interesa za branje se v kurikulumu najmočneje povezuje z
vsemi petimi strukturnimi postavkami, tj. načelom, cilji, metodiko prvega
in drugega starostnega obdobja in vlogo vzgojitelja. Poudarjeno je glasno in
interpretativno branje, ki krepi otrokovo zanimanje za branje. Ob posluša-
nju glasnega branja otroci doživljajo ugodje in veselje, pri čemer pridobiva
pozitiven odnos do literature, dodatno pa se spodbuja doživljanje domišljij-
skega sveta. Če prvo starostno obdobje poudarja branje vzgojitelja, pa to v
drugem nadgradi z vključevanjem drugih medijev. Interes branja se spod-
buja s pogovorom po prebranem besedilu, pri čemer se otroke vključuje k
odgovarjanju na vprašanja, opisovanju prebranega besedila, interpretaci-
ji ilustracij. V drugem starostnem obdobju otroci v pogovoru o besedilu
že vključujejo tudi svoje teme, kar poveča interes za branje. Vloga vzgojite-
lja je prepoznana v ponujanju različnih žanrov besedila, ki se nanašajo na
poslušanje otroških pravljic, zgodbic, ugank, pesmic, pripovedi o dogod-
kih ter seznanjanje z leposlovnimi knjigami in s priročniki. Vzgojitelji lah-
ko otrokom omogočijo igro s knjigami in ustvarjanje svoje knjige oziroma
stripa. Področje interesa za branje se v učnem načrtu najmočneje povezu-
je s splošnimi cilji in didaktičnimi priporočili. Interes za branje se spodbu-
ja ob branju in poslušanju besedil, z vodenim pogovorom po prebranem ali
poslušanem besedilu. Dodatno učenci lahko vrednotijo zmožnost kritič-
nega poslušanja neumetnostnih besedil, glasno in interpretativno berejo,
ustno obnavljajo besedilo, prepoznavajo pomena in vloge nebesednih spo-
ročil, ob lastnih izražanjih primerjajo svoja doživljanja, čustva, predstave,
misli, izražajo mnenje o prebranem besedilu, primerjajo in vrednotijo po-
samezno besedilo, opažajo razlike med besedili, se domišljijsko vživljajo v
svet književnih besedil itn. Bralni interes temelji tudi na ponujanju zahtev-
nejših besedil, glasnem in interpretativnem branju, pogovoru o prebranem
besedilu in predstavitvijo različnih žanrov besedil. Pomembno vlogo nosi
97
ni podrobni cilji. Dodatno so navedena načela, ki so pomembna za uresni-
čevanje ciljev. Temu sledi opredelitev metodike, ki je razdeljena na prvo in
drugo starostno obdobje, dodana pa je tudi vloga vzgojitelja. V Učnem na-
črtu za slovenščino (2011) (v nadaljevanju učni načrt) so opredeljeni pred-
meti, čemur sledijo splošni cilji, ki so vezani na vse razrede osnovne šole.
Dodatno so zapisani operativni cilji z dodanimi vsebinami za vsako vzgoj-
no-izobraževalno obdobje posebej, vezano na področje jezika oziroma po-
dročje književnosti. Načela niso posebej izpostavljena, ker se le ta navezu-
jejo na Belo knjigo (2011). Zapisana so tudi didaktična priporočila, ki so v
pomoč učiteljem.
Področje interesa za branje se v kurikulumu najmočneje povezuje z
vsemi petimi strukturnimi postavkami, tj. načelom, cilji, metodiko prvega
in drugega starostnega obdobja in vlogo vzgojitelja. Poudarjeno je glasno in
interpretativno branje, ki krepi otrokovo zanimanje za branje. Ob posluša-
nju glasnega branja otroci doživljajo ugodje in veselje, pri čemer pridobiva
pozitiven odnos do literature, dodatno pa se spodbuja doživljanje domišljij-
skega sveta. Če prvo starostno obdobje poudarja branje vzgojitelja, pa to v
drugem nadgradi z vključevanjem drugih medijev. Interes branja se spod-
buja s pogovorom po prebranem besedilu, pri čemer se otroke vključuje k
odgovarjanju na vprašanja, opisovanju prebranega besedila, interpretaci-
ji ilustracij. V drugem starostnem obdobju otroci v pogovoru o besedilu
že vključujejo tudi svoje teme, kar poveča interes za branje. Vloga vzgojite-
lja je prepoznana v ponujanju različnih žanrov besedila, ki se nanašajo na
poslušanje otroških pravljic, zgodbic, ugank, pesmic, pripovedi o dogod-
kih ter seznanjanje z leposlovnimi knjigami in s priročniki. Vzgojitelji lah-
ko otrokom omogočijo igro s knjigami in ustvarjanje svoje knjige oziroma
stripa. Področje interesa za branje se v učnem načrtu najmočneje povezu-
je s splošnimi cilji in didaktičnimi priporočili. Interes za branje se spodbu-
ja ob branju in poslušanju besedil, z vodenim pogovorom po prebranem ali
poslušanem besedilu. Dodatno učenci lahko vrednotijo zmožnost kritič-
nega poslušanja neumetnostnih besedil, glasno in interpretativno berejo,
ustno obnavljajo besedilo, prepoznavajo pomena in vloge nebesednih spo-
ročil, ob lastnih izražanjih primerjajo svoja doživljanja, čustva, predstave,
misli, izražajo mnenje o prebranem besedilu, primerjajo in vrednotijo po-
samezno besedilo, opažajo razlike med besedili, se domišljijsko vživljajo v
svet književnih besedil itn. Bralni interes temelji tudi na ponujanju zahtev-
nejših besedil, glasnem in interpretativnem branju, pogovoru o prebranem
besedilu in predstavitvijo različnih žanrov besedil. Pomembno vlogo nosi
97
