Page 98 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 98
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
postopno, sistematično in individualizirano poučevanje branja in pisanja,
ki krepi interes za branje ter posledično razmišljanje, ustvarjanje, učenje in
razvedrilo. Določene konkretne naloge, kot npr. iskanje naslova dani pe-
smi, izražanje razumevanja pesmi, zaznavanja likovne oblikovnosti bese-
dila, razvijanje asociativnih zmožnosti itn. pomembno vplivajo na interes
branja.
Področje, ki opredeljuje koncept tiska se v kurikulumu najmočneje
povezuje s cilji in vlogo vzgojitelja. Pri opisu jezikovnega področja sta iz-
postavljena pomembnost zbliževanja otrok s knjigo kot pisnim prenosni-
kom ter zgodnje navajanje na rabo knjige. V širšem pomenu sodita sem
vključevanje otrok v pisno kulturo in neposredno pridobivanje znanja ve-
zanega na koncept tiska. Cilji določajo tudi otrokovo spoznavanje knjige
kot vira informacij. Poudarjen je pomen spoznavanja simbolov pisnega je-
zika ter knjižno terminologijo, kar poteka s pomočjo igre, v katero so vklju-
čene različne oblike tiska. Otroci v drugem starostnem obdobju znanje o
konceptu tiska že vnašajo v izdelavo knjige. Vzgojitelj lahko na znanje o
konceptu tiska širi s pripovedovanje in branje pravljic, zgodbic, ugank, pe-
smic, igro s knjigami, oblikovanjem aktivnosti za ustvarjanje knjige ali stri-
pa in uporabo tiska v vsakdanjem življenju. Področje, ki opredeljuje kon-
cept tiska, je v učnem načrtu zastopano v splošnih ciljih, kjer je opredeljena
spretnost orientacije knjige, poznavanje smeri tiska, usmerjanje pozornosti
v smer pisanja, razlikovanje velikih in malih tiskanih črk. Ločevanje začet-
ka in konca zgodbe se vrši na podlagi vrednotenja besedila ali pa s pisanjem
polveznih besedil. Splošni cilj pa spodbuja tudi uporabo knjižne termino-
logije. Koncept tiska se močneje ne povezuje z operativnimi cilji jezika in
književnosti ter didaktičnimi priporočili.
Področje besedišča se v kurikulumu najmočneje povezuje s petimi
strukturnimi postavkami in je temeljnega pomena za razvoj otrokovega
govora. Pri tem gre za spodbujanja jezikovnih zmožnosti, tj. artikulacije,
besedišča in komunikacije. Besedišče se z vidika ciljev krepi skozi doži-
vljanje knjige kot ugodja in veselja, s čimer se krepi tudi bralni interes. V
prvem starostnem obdobju je poudarek na igranju jezikovnih iger, ter sez-
nanjanju z leposlovnimi knjigami in priročniki. Otrok širi besedišče tudi s
pomočjo dramatizacije, izmišljanjem zgodbic, pesmic, pravljic, izštevank,
rim, šaljivk, ugank, besednih iger ipd. Učenje besedišča v različnih social-
nih in jezikovnih igrah, s pripovedovanjem, opisovanjem in z rabo jezika
v domišljijskih igrah pa so aktivnosti, ki prehajajo iz prvega v drugo staro-
stno obdobje. V drugem starostnem obdobju se besedišče krepi z obiskom
98
postopno, sistematično in individualizirano poučevanje branja in pisanja,
ki krepi interes za branje ter posledično razmišljanje, ustvarjanje, učenje in
razvedrilo. Določene konkretne naloge, kot npr. iskanje naslova dani pe-
smi, izražanje razumevanja pesmi, zaznavanja likovne oblikovnosti bese-
dila, razvijanje asociativnih zmožnosti itn. pomembno vplivajo na interes
branja.
Področje, ki opredeljuje koncept tiska se v kurikulumu najmočneje
povezuje s cilji in vlogo vzgojitelja. Pri opisu jezikovnega področja sta iz-
postavljena pomembnost zbliževanja otrok s knjigo kot pisnim prenosni-
kom ter zgodnje navajanje na rabo knjige. V širšem pomenu sodita sem
vključevanje otrok v pisno kulturo in neposredno pridobivanje znanja ve-
zanega na koncept tiska. Cilji določajo tudi otrokovo spoznavanje knjige
kot vira informacij. Poudarjen je pomen spoznavanja simbolov pisnega je-
zika ter knjižno terminologijo, kar poteka s pomočjo igre, v katero so vklju-
čene različne oblike tiska. Otroci v drugem starostnem obdobju znanje o
konceptu tiska že vnašajo v izdelavo knjige. Vzgojitelj lahko na znanje o
konceptu tiska širi s pripovedovanje in branje pravljic, zgodbic, ugank, pe-
smic, igro s knjigami, oblikovanjem aktivnosti za ustvarjanje knjige ali stri-
pa in uporabo tiska v vsakdanjem življenju. Področje, ki opredeljuje kon-
cept tiska, je v učnem načrtu zastopano v splošnih ciljih, kjer je opredeljena
spretnost orientacije knjige, poznavanje smeri tiska, usmerjanje pozornosti
v smer pisanja, razlikovanje velikih in malih tiskanih črk. Ločevanje začet-
ka in konca zgodbe se vrši na podlagi vrednotenja besedila ali pa s pisanjem
polveznih besedil. Splošni cilj pa spodbuja tudi uporabo knjižne termino-
logije. Koncept tiska se močneje ne povezuje z operativnimi cilji jezika in
književnosti ter didaktičnimi priporočili.
Področje besedišča se v kurikulumu najmočneje povezuje s petimi
strukturnimi postavkami in je temeljnega pomena za razvoj otrokovega
govora. Pri tem gre za spodbujanja jezikovnih zmožnosti, tj. artikulacije,
besedišča in komunikacije. Besedišče se z vidika ciljev krepi skozi doži-
vljanje knjige kot ugodja in veselja, s čimer se krepi tudi bralni interes. V
prvem starostnem obdobju je poudarek na igranju jezikovnih iger, ter sez-
nanjanju z leposlovnimi knjigami in priročniki. Otrok širi besedišče tudi s
pomočjo dramatizacije, izmišljanjem zgodbic, pesmic, pravljic, izštevank,
rim, šaljivk, ugank, besednih iger ipd. Učenje besedišča v različnih social-
nih in jezikovnih igrah, s pripovedovanjem, opisovanjem in z rabo jezika
v domišljijskih igrah pa so aktivnosti, ki prehajajo iz prvega v drugo staro-
stno obdobje. V drugem starostnem obdobju se besedišče krepi z obiskom
98
