Page 103 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 103
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
cilji jezika in književnosti ter didaktičnimi priporočili, kjer se v okviru zgo-
dnjega in začetnega učenja branja in pisanja razvija učenčeva orientacija
na telesu, v prostoru in na papirju. Učenci se ob poslušanju enogovornih
neumetnostnih besedil likovno izražajo na papirju. Ostala dva vidika ori-
entacije nista eksplicitno zapisana, lahko pa ju učitelj izvaja tudi v okviru
drugih dejavnosti. Pri operativnih ciljih jezika se orientacija navezuje na
zapisovanje črk, besed in besedil, prepisa, zaporednega nizanja slikovnega
gradiva, uporabo velike in male tiskane črke. Pri operativnih ciljih književ-
nosti pa orientacijo prepoznamo v zaznavanju likovne oblikovanosti pesmi
oziroma besedila, branju ilustracij in besedila, likovnem izražanju književ-
ne osebe, obnavljanju zgodbe z uporabo slikovnega materiala.
Grafomotorika se v kurikulumu najmočneje povezuje z drugim sta-
rostnim obdobjem in vlogo vzgojitelja. Pojma grafomotorika v kurikulu-
mu ne zaznamo, lahko pa to prepoznamo v izrazu predpisalnih sposob-
nostih in spretnostih. Podrobneje se pojem nanaša na ustvarjanje lastne
knjige, uporabo različnih simbolov, ki jih otroci izražajo in jih ponovno
lahko prebirajo. Grafomotorika se v učnem načrtu najmočneje povezuje z
didaktičnimi priporočili. Pri tej dejavnosti je opis sorazmerno splošen. Na-
naša se na pravilno držo pisala. Vloga učitelja je prepoznana v postopnem,
sistematičnem in individualiziranem poučevanju pisanja. Pisanje različ-
nih grafomotoričnih oblik, ki vodijo učenca do pisanja črk se lahko dosega
s pomočjo operativnega cilja jezika, ki izpostavlja sistematično razvijanje
predopismenjevalnih zmožnosti. V kontekstu grafomotorike je večja po-
zornost namenjena oblikovanju črk, kot nadgradnja grafomotorike.
Interpretacija
Razlike med kurikulumom in učnim načrtom zaznamo v strukturi doku-
mentov, saj kurikulum opredeljuje načela, medtem ko teh v učnem načrtu
ni mogoče zaslediti, se pa pri tem lahko opremo na načela, ki so zapisana
v Beli knjigi (2011: 112–115). Vidnejše razlike se nanašajo na cilje, saj kuri-
kulum splošno izpostavi cilj, ki pokriva več kot polovico predopismenjeval-
nih področij, medtem ko so pri učnem načrtu cilji opredeljeni kot splošni
cilji, nato pa sledi podrobnejša opredelitev, ki se nanaša na operativne cilje
jezika in operativne cilje književnosti. Tako kot kurikulum tudi učni načrt
v vseh svojih ciljih zajame večino predopismenjevalnih spretnosti.
Kurikulum (1999) v prvem starostnem obdobju opredeli dve močnej-
ši povezavi s predopismenjevalnimi spretnostmi, tj. interesom za branje
in razvojem otrokovega besedišča. V drugem starostnem obdobju je kot
103
cilji jezika in književnosti ter didaktičnimi priporočili, kjer se v okviru zgo-
dnjega in začetnega učenja branja in pisanja razvija učenčeva orientacija
na telesu, v prostoru in na papirju. Učenci se ob poslušanju enogovornih
neumetnostnih besedil likovno izražajo na papirju. Ostala dva vidika ori-
entacije nista eksplicitno zapisana, lahko pa ju učitelj izvaja tudi v okviru
drugih dejavnosti. Pri operativnih ciljih jezika se orientacija navezuje na
zapisovanje črk, besed in besedil, prepisa, zaporednega nizanja slikovnega
gradiva, uporabo velike in male tiskane črke. Pri operativnih ciljih književ-
nosti pa orientacijo prepoznamo v zaznavanju likovne oblikovanosti pesmi
oziroma besedila, branju ilustracij in besedila, likovnem izražanju književ-
ne osebe, obnavljanju zgodbe z uporabo slikovnega materiala.
Grafomotorika se v kurikulumu najmočneje povezuje z drugim sta-
rostnim obdobjem in vlogo vzgojitelja. Pojma grafomotorika v kurikulu-
mu ne zaznamo, lahko pa to prepoznamo v izrazu predpisalnih sposob-
nostih in spretnostih. Podrobneje se pojem nanaša na ustvarjanje lastne
knjige, uporabo različnih simbolov, ki jih otroci izražajo in jih ponovno
lahko prebirajo. Grafomotorika se v učnem načrtu najmočneje povezuje z
didaktičnimi priporočili. Pri tej dejavnosti je opis sorazmerno splošen. Na-
naša se na pravilno držo pisala. Vloga učitelja je prepoznana v postopnem,
sistematičnem in individualiziranem poučevanju pisanja. Pisanje različ-
nih grafomotoričnih oblik, ki vodijo učenca do pisanja črk se lahko dosega
s pomočjo operativnega cilja jezika, ki izpostavlja sistematično razvijanje
predopismenjevalnih zmožnosti. V kontekstu grafomotorike je večja po-
zornost namenjena oblikovanju črk, kot nadgradnja grafomotorike.
Interpretacija
Razlike med kurikulumom in učnim načrtom zaznamo v strukturi doku-
mentov, saj kurikulum opredeljuje načela, medtem ko teh v učnem načrtu
ni mogoče zaslediti, se pa pri tem lahko opremo na načela, ki so zapisana
v Beli knjigi (2011: 112–115). Vidnejše razlike se nanašajo na cilje, saj kuri-
kulum splošno izpostavi cilj, ki pokriva več kot polovico predopismenjeval-
nih področij, medtem ko so pri učnem načrtu cilji opredeljeni kot splošni
cilji, nato pa sledi podrobnejša opredelitev, ki se nanaša na operativne cilje
jezika in operativne cilje književnosti. Tako kot kurikulum tudi učni načrt
v vseh svojih ciljih zajame večino predopismenjevalnih spretnosti.
Kurikulum (1999) v prvem starostnem obdobju opredeli dve močnej-
ši povezavi s predopismenjevalnimi spretnostmi, tj. interesom za branje
in razvojem otrokovega besedišča. V drugem starostnem obdobju je kot
103
