Page 95 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 95
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
Umek et al., 2019; Mata, 2011; Önder et al., 2019; Pečjak, 2012; Ropič et al.,
2003, 2016; Saksida, 2017; Skubic, 2012, 2013; Teale, 2018; Wawire et al., 2018)
smo identificirali osem ključnih področij za spodbujanje razvijanja predo-
pismenjevalnih spretnosti: interes za branje, koncept tiska, besedišče, vi-
dno zaznavanje, fonološko zavedanje, abecedno znanje, orientacija in gra-
fomotorika.
Takšen način zbiranja podatkov dopušča nevsiljivo in nereaktivno
metodo, saj je bilo analizirano empirično gradivo neodvisno od raziskoval-
nega procesa. Analiza je temeljila na »nemih« dokumentih, ki že obstajajo
(Vogrinc, 2008) in tako niti en niti drug dokument nista nastala za potre-
be te raziskave, temveč sta bila oblikovana v okviru kurikularne prenove za
vrtec in osnovno šolo (ibid).
Vrste dokumentov
Izbrana preučevana dokumenta se uvrščata med uradne nacionalne doku-
mente in predstavljata okvir za kakovostno načrtovanje, izvedbo in evalva-
cijo pedagoškega dela. V njiju so zapisani (splošni/operativni) cilji, načela
uresničevanja ciljev, področja dejavnosti (v vrtcu), vsebine, skladne s staro-
stnim obdobjem otroka, didaktična priporočila in standardi znanja.
Prednosti in pomanjkljivosti analize dokumentov
Prednosti analize dokumentov so bile v raziskavi prepoznane v tem, da ni
bilo časovne in prostorske omejitve, empirično gradivo je bilo ves čas na
voljo, analiza dokumentov je omogočala preučevanje zapisanih besedil, do-
stopnost dokumentov pa je bila zagotovljena na spletnih straneh (Vogrinc,
2008: 125).
Identifikacija osmih temeljnih kategorij in pripis pojmov
Na osnovi relevantne strokovne literature je bilo oblikovanih osem katego-
rij s predpostavko performativne vrednosti (Kogut in Ragin, 2006: 45). Z
beleženjem pojava (ali nepojava) kategorije ali pojma v izbranem dokumen-
tu je bila dosežena transparentnost, katere kategorije in/ali pojmi so pogos-
to ali manj pogosto izpostavljeni v dokumentu, kar pomeni intenzivnost
oziroma pogostost kategorije.
Interes za branje – Pri izbiri bralnih gradiv upoštevamo otrokov inte-
res, a je pomembno, da s strokovno spodbudo posežemo tudi po zahtev-
95
Umek et al., 2019; Mata, 2011; Önder et al., 2019; Pečjak, 2012; Ropič et al.,
2003, 2016; Saksida, 2017; Skubic, 2012, 2013; Teale, 2018; Wawire et al., 2018)
smo identificirali osem ključnih področij za spodbujanje razvijanja predo-
pismenjevalnih spretnosti: interes za branje, koncept tiska, besedišče, vi-
dno zaznavanje, fonološko zavedanje, abecedno znanje, orientacija in gra-
fomotorika.
Takšen način zbiranja podatkov dopušča nevsiljivo in nereaktivno
metodo, saj je bilo analizirano empirično gradivo neodvisno od raziskoval-
nega procesa. Analiza je temeljila na »nemih« dokumentih, ki že obstajajo
(Vogrinc, 2008) in tako niti en niti drug dokument nista nastala za potre-
be te raziskave, temveč sta bila oblikovana v okviru kurikularne prenove za
vrtec in osnovno šolo (ibid).
Vrste dokumentov
Izbrana preučevana dokumenta se uvrščata med uradne nacionalne doku-
mente in predstavljata okvir za kakovostno načrtovanje, izvedbo in evalva-
cijo pedagoškega dela. V njiju so zapisani (splošni/operativni) cilji, načela
uresničevanja ciljev, področja dejavnosti (v vrtcu), vsebine, skladne s staro-
stnim obdobjem otroka, didaktična priporočila in standardi znanja.
Prednosti in pomanjkljivosti analize dokumentov
Prednosti analize dokumentov so bile v raziskavi prepoznane v tem, da ni
bilo časovne in prostorske omejitve, empirično gradivo je bilo ves čas na
voljo, analiza dokumentov je omogočala preučevanje zapisanih besedil, do-
stopnost dokumentov pa je bila zagotovljena na spletnih straneh (Vogrinc,
2008: 125).
Identifikacija osmih temeljnih kategorij in pripis pojmov
Na osnovi relevantne strokovne literature je bilo oblikovanih osem katego-
rij s predpostavko performativne vrednosti (Kogut in Ragin, 2006: 45). Z
beleženjem pojava (ali nepojava) kategorije ali pojma v izbranem dokumen-
tu je bila dosežena transparentnost, katere kategorije in/ali pojmi so pogos-
to ali manj pogosto izpostavljeni v dokumentu, kar pomeni intenzivnost
oziroma pogostost kategorije.
Interes za branje – Pri izbiri bralnih gradiv upoštevamo otrokov inte-
res, a je pomembno, da s strokovno spodbudo posežemo tudi po zahtev-
95
