Page 100 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 100
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
in zanimivih okoliščinah ter usmerjal pozornost učencev k pomenski in iz-
razni plati besedila.
Na področju vidnega zaznavanja se v kurikulumu kažejo najmočnejše
povezane na treh strukturnih postavkah – ciljih, metodiki drugega staro-
stnega obdobja in vlogi vzgojitelja. Cilji se s pomočjo knjig in drugih oblik
tiska nanašajo na spoznavanje simbolov pisnega jezika s pomočjo knjige. V
drugem starostnem obdobju otrok že uporablja različne simbole, s katerimi
izraža svoje misli, dodatno pa lahko že ustvarja prve knjige in stripe. Vloga
vzgojitelja je prepoznana v spodbujanju uporabe tiska in črk v vsakdanjem
kontekstu. S področjem vidnega zaznavanja so v učnem načrtu najmočnej-
še povezane z operativnimi cilji jezika in književnosti ter didaktičnimi pri-
poročili. Operativni cilji jezika se nanašajo na glasno branje od besed do
preprostega besedila, opredeljujejo pa tudi pisanje besed, povedi in kratkih
besedil. Učenci naj bi pisali vezna in polvezna besedila; besede z nekritični-
mi in s kritičnimi glasovi; predloge naj bi ločili od naslednje besede ter loči-
li nikalnico pred glagolom. Učenci naj bi zapisovali veliko začetnico na za-
četku povedi; v lastnih imenih; zemljepisnih imenih; svojilnih pridevnikih
izpeljanih iz lastnih imen bitij. Pisali naj bi končna ločila in vejico pri našte-
vanju ter glavne in vrstilne števnike. Operativni cilji književnosti se nana-
šajo na likovno oblikovnost pesmi ali besedila; »branje« ilustracije in bese-
dila; določanje zaporedja likovnih ilustracij; obnavljanje zgodbe s pomočjo
sličic (lahko z dodanim zapisom); iskanje besednih dvojic pri rimah; iska-
nje sopomenskih nizov; daljšanje in krajšanje besed, tvorjenje novih besed;
pisanje asociacij; risanje književne osebe. Učiteljeva vloga je prepoznana v
sistematičnem vodenju pri branju in pisanju, spodbujanju povezovanja be-
sednega sporazumevanja na slušni in vidni ravni z nebesednim sporazu-
mevanjem in drugimi predmeti.
Področje fonološkega zavedanja se v kurikulumu najbolj odraža v po-
sameznih ciljih, ki so povezani z načeli in metodiko drugega starostnega
obdobja. Otrokovo fonološko zavedanje se krepi s poslušanjem in uživa-
njem v različnih glasovih, z besednimi igrami, rimami, šalami. Otroci naj
bi se z glasovi igrali in tako doživljali zvočnost in ritem besed. Dodatno
krepijo slušno pozornost s poslušanjem preprostih zgodb, ki jih v drugem
starostnem obdobju lahko v obliki simbolne igre ali igre vlog tudi uprizori-
jo. Vzgojitelji otroke vodijo v igro, kjer se ti igrajo z glasovi in posameznimi
besedami. Področje fonološkega zavedanja se v učnem načrtu najbolj od-
raža v operativnih ciljih jezika in književnosti ter didaktičnih priporoči-
lih. Fonološko zavedanje otrok v operativnih ciljih jezika krepi s pisanjem
100
in zanimivih okoliščinah ter usmerjal pozornost učencev k pomenski in iz-
razni plati besedila.
Na področju vidnega zaznavanja se v kurikulumu kažejo najmočnejše
povezane na treh strukturnih postavkah – ciljih, metodiki drugega staro-
stnega obdobja in vlogi vzgojitelja. Cilji se s pomočjo knjig in drugih oblik
tiska nanašajo na spoznavanje simbolov pisnega jezika s pomočjo knjige. V
drugem starostnem obdobju otrok že uporablja različne simbole, s katerimi
izraža svoje misli, dodatno pa lahko že ustvarja prve knjige in stripe. Vloga
vzgojitelja je prepoznana v spodbujanju uporabe tiska in črk v vsakdanjem
kontekstu. S področjem vidnega zaznavanja so v učnem načrtu najmočnej-
še povezane z operativnimi cilji jezika in književnosti ter didaktičnimi pri-
poročili. Operativni cilji jezika se nanašajo na glasno branje od besed do
preprostega besedila, opredeljujejo pa tudi pisanje besed, povedi in kratkih
besedil. Učenci naj bi pisali vezna in polvezna besedila; besede z nekritični-
mi in s kritičnimi glasovi; predloge naj bi ločili od naslednje besede ter loči-
li nikalnico pred glagolom. Učenci naj bi zapisovali veliko začetnico na za-
četku povedi; v lastnih imenih; zemljepisnih imenih; svojilnih pridevnikih
izpeljanih iz lastnih imen bitij. Pisali naj bi končna ločila in vejico pri našte-
vanju ter glavne in vrstilne števnike. Operativni cilji književnosti se nana-
šajo na likovno oblikovnost pesmi ali besedila; »branje« ilustracije in bese-
dila; določanje zaporedja likovnih ilustracij; obnavljanje zgodbe s pomočjo
sličic (lahko z dodanim zapisom); iskanje besednih dvojic pri rimah; iska-
nje sopomenskih nizov; daljšanje in krajšanje besed, tvorjenje novih besed;
pisanje asociacij; risanje književne osebe. Učiteljeva vloga je prepoznana v
sistematičnem vodenju pri branju in pisanju, spodbujanju povezovanja be-
sednega sporazumevanja na slušni in vidni ravni z nebesednim sporazu-
mevanjem in drugimi predmeti.
Področje fonološkega zavedanja se v kurikulumu najbolj odraža v po-
sameznih ciljih, ki so povezani z načeli in metodiko drugega starostnega
obdobja. Otrokovo fonološko zavedanje se krepi s poslušanjem in uživa-
njem v različnih glasovih, z besednimi igrami, rimami, šalami. Otroci naj
bi se z glasovi igrali in tako doživljali zvočnost in ritem besed. Dodatno
krepijo slušno pozornost s poslušanjem preprostih zgodb, ki jih v drugem
starostnem obdobju lahko v obliki simbolne igre ali igre vlog tudi uprizori-
jo. Vzgojitelji otroke vodijo v igro, kjer se ti igrajo z glasovi in posameznimi
besedami. Področje fonološkega zavedanja se v učnem načrtu najbolj od-
raža v operativnih ciljih jezika in književnosti ter didaktičnih priporoči-
lih. Fonološko zavedanje otrok v operativnih ciljih jezika krepi s pisanjem
100
