Page 96 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 96
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
nejših besedilih. Bralni dogodek (Saksida, 2009) vodi strokovni delavec kot
bralni model.
Koncept tiska – Koncept tiska opredelimo v petih kategorijah: orienta-
cija knjige, razlikovanje med slikami in besedilom, smer tiska, poznavanje
začetka/konca zgodbe v knjigi ter začetek/konec besedila in uporaba knji-
žne terminologije.
Besedišče – Razvijanje besedišča je povezano s količinskim in kakovo-
stnim vidikom. Količinski vidik pa se nanaša na fluentnost in fleksibilnost
besedišča.
Vidno zaznavanje – Vidno zaznavanje obsega štiri dimenzije: vidno
pozornost, vidno pomnjenje, vidno sledenje in vidno razlikovanje.
Fonološko zavedanje – Fonološko zavedanje je pri otroku razvito, ko
obvlada slušno pozornost, slušno pomnjenje, slušno razločevanje glasov/
zvokov in slušno razčlenjevanje.
Abecedno znanje – Osrednja vloga abecednega znanja za pridobivanje
pismenosti se nanaša na otrokovo pojmovanje črk, prepoznavanje črk in pi-
sanje črk.
Orientacija – Orientacija je razumljena kot predhodna spretnost, ki je
nujno potrebna za kakovostno izvajanje grafomotoričnih vaj in kasnejšega
pisanja. Razvoj orientacije se lahko spodbuja z orientacijo na telesu, v pro-
storu in na papirju.
Grafomotorika – Grafomotorika opredeljuje otrokovo spretnost pisa-
nja vodoravnih črt, navpičnih črt, poševnih črt, krožnih črt, valovitih črt
in zank, kar služi kot izhodišče za pisanje.
Naštete kategorije se nanašajo na vzpostavitev vertikalne povezave
razvijanja predopismenjevalnih spretnosti v vrtcu in na začetno šolanje v
osnovni šoli.
Kriteriji ugotavljanja kakovosti dokumentov
Izbira dokumenta ni bila izvedena stihijsko, temveč je temeljila na uteme-
ljenih kriterijih (po Scott, 1990 in Hodder, 2003, v Vogrinc, 2008: 136–140)
avtentičnosti, kredibilnosti, jasne sporočilnosti, reprezentativnosti, kriteri-
ju povezanosti in skladnosti.
Rezultati
V Kurikulumu za vrtce (1999) (v nadaljevanju kurikulum) so za vsako po-
samezno področje dejavnosti opredeljeni splošni cilji, iz katerih so izpelja-
96
nejših besedilih. Bralni dogodek (Saksida, 2009) vodi strokovni delavec kot
bralni model.
Koncept tiska – Koncept tiska opredelimo v petih kategorijah: orienta-
cija knjige, razlikovanje med slikami in besedilom, smer tiska, poznavanje
začetka/konca zgodbe v knjigi ter začetek/konec besedila in uporaba knji-
žne terminologije.
Besedišče – Razvijanje besedišča je povezano s količinskim in kakovo-
stnim vidikom. Količinski vidik pa se nanaša na fluentnost in fleksibilnost
besedišča.
Vidno zaznavanje – Vidno zaznavanje obsega štiri dimenzije: vidno
pozornost, vidno pomnjenje, vidno sledenje in vidno razlikovanje.
Fonološko zavedanje – Fonološko zavedanje je pri otroku razvito, ko
obvlada slušno pozornost, slušno pomnjenje, slušno razločevanje glasov/
zvokov in slušno razčlenjevanje.
Abecedno znanje – Osrednja vloga abecednega znanja za pridobivanje
pismenosti se nanaša na otrokovo pojmovanje črk, prepoznavanje črk in pi-
sanje črk.
Orientacija – Orientacija je razumljena kot predhodna spretnost, ki je
nujno potrebna za kakovostno izvajanje grafomotoričnih vaj in kasnejšega
pisanja. Razvoj orientacije se lahko spodbuja z orientacijo na telesu, v pro-
storu in na papirju.
Grafomotorika – Grafomotorika opredeljuje otrokovo spretnost pisa-
nja vodoravnih črt, navpičnih črt, poševnih črt, krožnih črt, valovitih črt
in zank, kar služi kot izhodišče za pisanje.
Naštete kategorije se nanašajo na vzpostavitev vertikalne povezave
razvijanja predopismenjevalnih spretnosti v vrtcu in na začetno šolanje v
osnovni šoli.
Kriteriji ugotavljanja kakovosti dokumentov
Izbira dokumenta ni bila izvedena stihijsko, temveč je temeljila na uteme-
ljenih kriterijih (po Scott, 1990 in Hodder, 2003, v Vogrinc, 2008: 136–140)
avtentičnosti, kredibilnosti, jasne sporočilnosti, reprezentativnosti, kriteri-
ju povezanosti in skladnosti.
Rezultati
V Kurikulumu za vrtce (1999) (v nadaljevanju kurikulum) so za vsako po-
samezno področje dejavnosti opredeljeni splošni cilji, iz katerih so izpelja-
96
