Page 101 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 101
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
in branjem besed, vezanimi in polvezanimi besedili, pisanjem besed s kri-
tičnimi in nekritičnimi glasovi, ločenim pisanjem predloga in naslednje
besede ter nikalnice pred glagolom, pisanjem glasnih in vrstilnih števni-
kov, pisanjem velike začetnice v vseh njenih vlogah, pozornim poslušanjem
enogovornih neumetnostnih besedil, prepoznavanjem naglasov ter intona-
cije pri branju, odpravljanjem napak pri branju in pisanju. Tvorjenje manj-
šalnic, ljubkovalnic, iskanje ženskega para moškemu in obratno ter izpelja-
va samostalniških in pridevniških izpeljank dodatno vpliva na fonološko
zavedanje. Operativni cilji književnosti se nanašajo na govorne položaje pri
poslušanju in branju, zaznavanje bralnih napak ob ponovnem branju, sle-
denje zaporednemu toku dogodkov, obnavljanje zgodbe, razvrščanje zgod-
be v časovno zaporedje, razvijanje občutka za zvočnost jezika, iskanje rim
in manjkajoče rimane besede, sopomenke. Ločijo dolge in kratke besede,
tvorijo nove besede – skovanke, izpeljanke, zapisujejo asociacije na bese-
de. Vloga učitelja se nanaša na sistematično spoznavanje in urjenje branja
in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih, funkcionalnih in
zanimivih okoliščinah. Pomembno je, da učitelj postopno, sistematično in
individualizirano poučuje branje in pisanje ter uvaja rabo pisnega jezika za
sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, učenje in razvedrilo.
Abecedno znanje se v kurikularni zasnovi najmočneje povezuje s cilji,
metodiko drugega starostnega obdobja in vlogo vzgojitelja. V okviru abe-
cednega znanja otroci spoznavajo vlogo simbolnega in pisnega jezika. V
drugem starostnem obdobju se abecedno znanje spodbuja z igro, ki vklju-
čuje črke v povezavi z glasovi, kar sočasno krepi tudi fonološko zavedanje.
Otroci s pisnimi simboli izražajo svoje misli. Pomembno je, da vzgojitelj
ustvarja pogoje, da se lahko otroci izražajo s pisnimi simboli. Vzgojitelj naj
bi pisal otrokovo ime na izdelke in stvari, ki so njegove ter z zgledom na-
govarjal otroke k uporabi pisnih simbolov. Predvsem naj bi bilo abecedno
znanje prepleteno z uporabo tiska v kontekstu otrokovega vsakdana. V uč-
nem načrtu vlogo abecednega znanja najmočneje povezujemo s splošnimi
cilji in didaktičnimi priporočili. Prvi splošni cilj predvideva razvoj abece-
dnega znanja za pisanje, drugi cilj pa se osredotoča na razvijanje sporazu-
mevalnih zmožnosti ter v okviru jezikovnih zmožnosti (poimenovalnih,
skladenjskih, pravorečnih in pravopisnih) vpliva na abecedno znanje. V
okviru didaktičnih priporočil učitelj pri učencih sočasno razvija vse prvine
abecednega znanja. Gre za priporočilo o sistematičnem razvijanju predopi-
smenjevalnih zmožnosti in za priporočilo o postopnem, sistematičnem in
101
in branjem besed, vezanimi in polvezanimi besedili, pisanjem besed s kri-
tičnimi in nekritičnimi glasovi, ločenim pisanjem predloga in naslednje
besede ter nikalnice pred glagolom, pisanjem glasnih in vrstilnih števni-
kov, pisanjem velike začetnice v vseh njenih vlogah, pozornim poslušanjem
enogovornih neumetnostnih besedil, prepoznavanjem naglasov ter intona-
cije pri branju, odpravljanjem napak pri branju in pisanju. Tvorjenje manj-
šalnic, ljubkovalnic, iskanje ženskega para moškemu in obratno ter izpelja-
va samostalniških in pridevniških izpeljank dodatno vpliva na fonološko
zavedanje. Operativni cilji književnosti se nanašajo na govorne položaje pri
poslušanju in branju, zaznavanje bralnih napak ob ponovnem branju, sle-
denje zaporednemu toku dogodkov, obnavljanje zgodbe, razvrščanje zgod-
be v časovno zaporedje, razvijanje občutka za zvočnost jezika, iskanje rim
in manjkajoče rimane besede, sopomenke. Ločijo dolge in kratke besede,
tvorijo nove besede – skovanke, izpeljanke, zapisujejo asociacije na bese-
de. Vloga učitelja se nanaša na sistematično spoznavanje in urjenje branja
in pisanja s sporazumevalnimi dejavnostmi v smiselnih, funkcionalnih in
zanimivih okoliščinah. Pomembno je, da učitelj postopno, sistematično in
individualizirano poučuje branje in pisanje ter uvaja rabo pisnega jezika za
sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, učenje in razvedrilo.
Abecedno znanje se v kurikularni zasnovi najmočneje povezuje s cilji,
metodiko drugega starostnega obdobja in vlogo vzgojitelja. V okviru abe-
cednega znanja otroci spoznavajo vlogo simbolnega in pisnega jezika. V
drugem starostnem obdobju se abecedno znanje spodbuja z igro, ki vklju-
čuje črke v povezavi z glasovi, kar sočasno krepi tudi fonološko zavedanje.
Otroci s pisnimi simboli izražajo svoje misli. Pomembno je, da vzgojitelj
ustvarja pogoje, da se lahko otroci izražajo s pisnimi simboli. Vzgojitelj naj
bi pisal otrokovo ime na izdelke in stvari, ki so njegove ter z zgledom na-
govarjal otroke k uporabi pisnih simbolov. Predvsem naj bi bilo abecedno
znanje prepleteno z uporabo tiska v kontekstu otrokovega vsakdana. V uč-
nem načrtu vlogo abecednega znanja najmočneje povezujemo s splošnimi
cilji in didaktičnimi priporočili. Prvi splošni cilj predvideva razvoj abece-
dnega znanja za pisanje, drugi cilj pa se osredotoča na razvijanje sporazu-
mevalnih zmožnosti ter v okviru jezikovnih zmožnosti (poimenovalnih,
skladenjskih, pravorečnih in pravopisnih) vpliva na abecedno znanje. V
okviru didaktičnih priporočil učitelj pri učencih sočasno razvija vse prvine
abecednega znanja. Gre za priporočilo o sistematičnem razvijanju predopi-
smenjevalnih zmožnosti in za priporočilo o postopnem, sistematičnem in
101
