Page 94 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 94
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
čeprav so morali strokovni delavci, ki so bili vključeni v uvajanje 9-letne
osnovne šole opraviti dodatno izobraževanje (Odredba o postopnem uva-
janju programa 9-letne osnovne šole, 1998: 16. člen) – tudi s področja jezika,
kar naj bi omogočilo uspešnejši prehod otrok iz vrtca v osnovno šolo (Cen-
cič in Horvat, 2021: 49).
Oba nacionalna dokumenta dopuščata strokovnim delavcem, da na
podlagi kurikularnih smernic in avtonomnega strokovnega znanja izbere-
jo ožja področja, ki so povezana s predopismenjevalnimi spretnostmi ter
sami določajo čas in intenziteto predopismenjevalnih aktivnosti. Čeprav
je Kurikulum za vrtce (1999) zasnovan na spoznanjih stroke in pomeni za
strokovne delavce podlago za avtonomno delovanje na področju jezika,
Učni načrt za slovenščino (2011) pa v razdelku razvijanja zmožnosti branja
in pisanja opredeli razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, ostaja nepo-
jasnjeno vprašanje, ali konceptualna zasnova kurikuluma in učnega načrta
kaže ustrezne povezave s posameznimi področji za razvijanje predopisme-
njevalnih spretnosti.
Cilj raziskave
V raziskavi nas je zanimalo, kako se nacionalna dokumenta, tj. Kurikulu-
moma za vrtce (1999) na področju jezika in Učnega načrta za slovenščino
(2011) v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na podlagi posameznih
področij za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti povezujeta s cilji,
načeli, metodami in priporočili za strokovne delavce.
Metodološka opredelitev raziskave
V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni empirični pristop (Kordeš in Smr-
du, 2015; Sagadin, 2007) z vključevanjem primerjave dveh različnih nacio-
nalnih dokumentov, ki se uporabljata v predšolskem obdobju (Kurikulum
za vrtce, 1999) in začetnem šolskem obdobju za slovenščino (Učni načrt za
slovenščino, 2011)1. Uporabljena je bila deskriptivna metoda analize vsebi-
ne; pri Kurikulumu za vrtce (1999) je analiza vključevala področje jezika,
pri Učnem načrtu za slovenščino (2011) pa je bilo analizirano prvo vzgoj-
no-izobraževalno obdobje, področje razvijanje zmožnosti branja in pisa-
nja. Glede na relevantno strokovno literaturo (Baloh, 2019; Cunningham,
2010; Dickinson et al., 2019; Hair et al., 2006; Lane et al., 2014; Marjanovič
1 Leta 2018 je bil potrjen nov Učni načrt za slovenščino, a v obravnavani tematiki raz-
iskave ni opredeljenih sprememb.
94
čeprav so morali strokovni delavci, ki so bili vključeni v uvajanje 9-letne
osnovne šole opraviti dodatno izobraževanje (Odredba o postopnem uva-
janju programa 9-letne osnovne šole, 1998: 16. člen) – tudi s področja jezika,
kar naj bi omogočilo uspešnejši prehod otrok iz vrtca v osnovno šolo (Cen-
cič in Horvat, 2021: 49).
Oba nacionalna dokumenta dopuščata strokovnim delavcem, da na
podlagi kurikularnih smernic in avtonomnega strokovnega znanja izbere-
jo ožja področja, ki so povezana s predopismenjevalnimi spretnostmi ter
sami določajo čas in intenziteto predopismenjevalnih aktivnosti. Čeprav
je Kurikulum za vrtce (1999) zasnovan na spoznanjih stroke in pomeni za
strokovne delavce podlago za avtonomno delovanje na področju jezika,
Učni načrt za slovenščino (2011) pa v razdelku razvijanja zmožnosti branja
in pisanja opredeli razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, ostaja nepo-
jasnjeno vprašanje, ali konceptualna zasnova kurikuluma in učnega načrta
kaže ustrezne povezave s posameznimi področji za razvijanje predopisme-
njevalnih spretnosti.
Cilj raziskave
V raziskavi nas je zanimalo, kako se nacionalna dokumenta, tj. Kurikulu-
moma za vrtce (1999) na področju jezika in Učnega načrta za slovenščino
(2011) v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na podlagi posameznih
področij za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti povezujeta s cilji,
načeli, metodami in priporočili za strokovne delavce.
Metodološka opredelitev raziskave
V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni empirični pristop (Kordeš in Smr-
du, 2015; Sagadin, 2007) z vključevanjem primerjave dveh različnih nacio-
nalnih dokumentov, ki se uporabljata v predšolskem obdobju (Kurikulum
za vrtce, 1999) in začetnem šolskem obdobju za slovenščino (Učni načrt za
slovenščino, 2011)1. Uporabljena je bila deskriptivna metoda analize vsebi-
ne; pri Kurikulumu za vrtce (1999) je analiza vključevala področje jezika,
pri Učnem načrtu za slovenščino (2011) pa je bilo analizirano prvo vzgoj-
no-izobraževalno obdobje, področje razvijanje zmožnosti branja in pisa-
nja. Glede na relevantno strokovno literaturo (Baloh, 2019; Cunningham,
2010; Dickinson et al., 2019; Hair et al., 2006; Lane et al., 2014; Marjanovič
1 Leta 2018 je bil potrjen nov Učni načrt za slovenščino, a v obravnavani tematiki raz-
iskave ni opredeljenih sprememb.
94
