Page 93 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 93
zagotavljanje višje k akovosti r azvijanja pismenosti ...
podpira idejo o intenzivnejšem pridobivanju učnih spretnosti v predšol-
skem obdobju, še posebno na predbralnem, predpisalnem in predmatema-
tičnem področju, saj so tako otroci bolje pripravljeni na naslednjo stopnjo
izobraževanja. Soydan (2015) Jalongovo idejo dopolni s poudarkom, da mo-
rajo biti te spretnosti vključene v predšolski program, a opozori na upošte-
vanje otrokovega razvoja. Študija Požar Matijašič et al. (2017) razpravlja o
prehajanju otrok iz vrtca v osnovno šolo ter podrobno predstavi omejitve,
ki se navezujejo na vez med obema vzgojno-izobraževalnima inštitucija-
ma. Avtorice med drugim opozarjajo na šibko sodelovanje med deležniki,
tj. vrtcem in osnovno šolo, ter neenako jezikovno podporo otrokom. Avto-
rice menijo, da lahko na razvojnih področjih pozitivni učinki izzvenijo, če
ni zagotovljena strokovna kontinuiteta in povezanost med obema vzgojno-
-izobraževalnima sistemoma.
Opredelitev raziskovalnega problema
Ob pregledu slovenske literature ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi na po-
dročju jezika z vidika povezovanja predopismenjevalnih spretnosti po-
drobno preučevale kurikularna dokumenta, tj. Kurikulum za vrtce (1999),
ki se navezuje na predšolsko vzgojo, in Učni načrt za slovenščino (2011), ve-
zan na prvo vzgojno izobraževalno obdobje.
Raziskovalci, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo in začetnim šolskim
izobraževanjem (Cunningham, 2010; Lane et al., 2014; Marjanovič Umek et
al., 2019; Pečjak in Potočnik, 2011; Ropič, 2016, Skubic, 2012, 2013), opozarja-
jo na vrzeli, ki so povezane z zgodnjo in začetno pismenostjo. Skubic (2012)
ugotavlja, da bi morali strokovni delavci predšolske vzgoje izpopolniti vé-
denje na jezikovnem področju, še posebej na področju zgodnje pismeno-
sti, opozarja pa tudi na jasnejšo opredelitev dejavnosti za predopismenje-
vanje (ibid) v Kurikulumu za vrtce (1999). Dodatno na področju jezika, ki
vsebuje otrokovo poznavanje tiska, Skubic (2013) predlaga, da bi strokov-
ni delavci temu področju lahko namenili več spodbud. Z vzdolžno študijo
so Marjanovič Umek et al. (2019) preučevale učinke trimesečnega dodatne-
ga programa v vrtcu, ki je spodbujal zgodnjo pismenost otrok. Pri tem so
ugotovile pomemben napredek na področjih metajezikovnega zavedanja,
pripovedovanju zgodb in grafomotoričnih spretnostih. Pečjak in Potočnik
(2011) sta predstavili rezultate, iz katerih je razvidno, da ima le tretjina ot-
rok ob vstopu v osnovno šolo ustrezno razvite spretnosti, ki so potrebne
za začetno opismenjevanje. Prav tako Ropič (2016) opozarja na opuščanje
predopismenjevalnih aktivnosti pri otrocih prvega razreda osnovne šole,
93
podpira idejo o intenzivnejšem pridobivanju učnih spretnosti v predšol-
skem obdobju, še posebno na predbralnem, predpisalnem in predmatema-
tičnem področju, saj so tako otroci bolje pripravljeni na naslednjo stopnjo
izobraževanja. Soydan (2015) Jalongovo idejo dopolni s poudarkom, da mo-
rajo biti te spretnosti vključene v predšolski program, a opozori na upošte-
vanje otrokovega razvoja. Študija Požar Matijašič et al. (2017) razpravlja o
prehajanju otrok iz vrtca v osnovno šolo ter podrobno predstavi omejitve,
ki se navezujejo na vez med obema vzgojno-izobraževalnima inštitucija-
ma. Avtorice med drugim opozarjajo na šibko sodelovanje med deležniki,
tj. vrtcem in osnovno šolo, ter neenako jezikovno podporo otrokom. Avto-
rice menijo, da lahko na razvojnih področjih pozitivni učinki izzvenijo, če
ni zagotovljena strokovna kontinuiteta in povezanost med obema vzgojno-
-izobraževalnima sistemoma.
Opredelitev raziskovalnega problema
Ob pregledu slovenske literature ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi na po-
dročju jezika z vidika povezovanja predopismenjevalnih spretnosti po-
drobno preučevale kurikularna dokumenta, tj. Kurikulum za vrtce (1999),
ki se navezuje na predšolsko vzgojo, in Učni načrt za slovenščino (2011), ve-
zan na prvo vzgojno izobraževalno obdobje.
Raziskovalci, ki se ukvarjajo s predšolsko vzgojo in začetnim šolskim
izobraževanjem (Cunningham, 2010; Lane et al., 2014; Marjanovič Umek et
al., 2019; Pečjak in Potočnik, 2011; Ropič, 2016, Skubic, 2012, 2013), opozarja-
jo na vrzeli, ki so povezane z zgodnjo in začetno pismenostjo. Skubic (2012)
ugotavlja, da bi morali strokovni delavci predšolske vzgoje izpopolniti vé-
denje na jezikovnem področju, še posebej na področju zgodnje pismeno-
sti, opozarja pa tudi na jasnejšo opredelitev dejavnosti za predopismenje-
vanje (ibid) v Kurikulumu za vrtce (1999). Dodatno na področju jezika, ki
vsebuje otrokovo poznavanje tiska, Skubic (2013) predlaga, da bi strokov-
ni delavci temu področju lahko namenili več spodbud. Z vzdolžno študijo
so Marjanovič Umek et al. (2019) preučevale učinke trimesečnega dodatne-
ga programa v vrtcu, ki je spodbujal zgodnjo pismenost otrok. Pri tem so
ugotovile pomemben napredek na področjih metajezikovnega zavedanja,
pripovedovanju zgodb in grafomotoričnih spretnostih. Pečjak in Potočnik
(2011) sta predstavili rezultate, iz katerih je razvidno, da ima le tretjina ot-
rok ob vstopu v osnovno šolo ustrezno razvite spretnosti, ki so potrebne
za začetno opismenjevanje. Prav tako Ropič (2016) opozarja na opuščanje
predopismenjevalnih aktivnosti pri otrocih prvega razreda osnovne šole,
93
