Page 91 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 91
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.91-109
Zagotavljanje višje kakovosti razvijanja
pismenosti z vidika vertikalnega
povezovanja predopismenjevalnih spretnosti
med Kurikulumom za vrtce
in Učnim načrtom za slovenščino
Katarina Grom
Uvod
Paradigma predšolske vzgoje doživlja preporod – če je bila funkcija pred-
šolske vzgoje v 70-tih letih usmerjena v varstvo in vzgojo otrok, je v sodob-
nem času bistveno bolj usmerjena tudi v pridobivanje novih znanj (Hachey,
2013). Diskurz pedagogike zgodnjega otroštva je povezan z novimi spozna-
nji nevroznanosti, ki preučuje razvoj in delovanje možganov (Farquhar in
White, 2014). Sodobna paradigma sprememb v povezavi s kurikularnimi
izhodišči Hachey (2013) se nanaša: (i) na izkušnje otrok, ki so bile pred de-
setletji drugačne kot danes, (ii) na vedenje o otrokovem razvoju in načinu
učenja ter (iii) na pričakovanja (Lucariello et al., 2015; Nacionalna strategi-
ja za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2019), ki so povezana
z védenjem predšolskega otroka. Spremembam vzgojno-izobraževalnega
delovanja sledijo tudi kurikularni programi, ki so v sedanjem času zaradi
gospodarsko-ekonomskih koristi vedno bolj podvrženi ocenjevanju kako-
vosti glede na njihovo učinkovitost (Bole et al., 2016; Heckman, 2012). Zah-
tevnost znanja, v kontekstu družbenega delovanja svetovne globalizacije s
hitrimi spremembami, predstavlja na vseh ravneh posameznikovega vzgoj-
no-izobraževalnega obdobja nov družbeni izziv (Vallberg-Roth, 2014). V
Sloveniji smo se v preteklem času prilagajali družbenim spremembam ter
jih upoštevali tako, da so kurikularni snovalci vzgojno-izobraževalnega
sistema v času povečanih potreb po predšolski oskrbi v drugi polovici 20.
91
Zagotavljanje višje kakovosti razvijanja
pismenosti z vidika vertikalnega
povezovanja predopismenjevalnih spretnosti
med Kurikulumom za vrtce
in Učnim načrtom za slovenščino
Katarina Grom
Uvod
Paradigma predšolske vzgoje doživlja preporod – če je bila funkcija pred-
šolske vzgoje v 70-tih letih usmerjena v varstvo in vzgojo otrok, je v sodob-
nem času bistveno bolj usmerjena tudi v pridobivanje novih znanj (Hachey,
2013). Diskurz pedagogike zgodnjega otroštva je povezan z novimi spozna-
nji nevroznanosti, ki preučuje razvoj in delovanje možganov (Farquhar in
White, 2014). Sodobna paradigma sprememb v povezavi s kurikularnimi
izhodišči Hachey (2013) se nanaša: (i) na izkušnje otrok, ki so bile pred de-
setletji drugačne kot danes, (ii) na vedenje o otrokovem razvoju in načinu
učenja ter (iii) na pričakovanja (Lucariello et al., 2015; Nacionalna strategi-
ja za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030, 2019), ki so povezana
z védenjem predšolskega otroka. Spremembam vzgojno-izobraževalnega
delovanja sledijo tudi kurikularni programi, ki so v sedanjem času zaradi
gospodarsko-ekonomskih koristi vedno bolj podvrženi ocenjevanju kako-
vosti glede na njihovo učinkovitost (Bole et al., 2016; Heckman, 2012). Zah-
tevnost znanja, v kontekstu družbenega delovanja svetovne globalizacije s
hitrimi spremembami, predstavlja na vseh ravneh posameznikovega vzgoj-
no-izobraževalnega obdobja nov družbeni izziv (Vallberg-Roth, 2014). V
Sloveniji smo se v preteklem času prilagajali družbenim spremembam ter
jih upoštevali tako, da so kurikularni snovalci vzgojno-izobraževalnega
sistema v času povečanih potreb po predšolski oskrbi v drugi polovici 20.
91
