Page 80 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 80
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
(Hrastar 2018), priseljen na Švedsko leta 2012, zdaj predsednik Slovenskega
društva v Stockholmu.
Prebežništvo
Poleg legalnih ekonomskih migracij so v drugi polovici 20. stoletja izse-
ljevanje iz Slovenije (takrat Jugoslavije) na Švedsko (in drugam) zaznamo-
vale tudi povojne ilegalne migracije. Te so se zmanjšale in legalizirale z
Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Re-
publiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Av-
striji (1963) (Lukšič Hacin 2019) ter z nadaljnjimi bilateralnimi sporazumu
(Svetek 1985). Vzroki za prebežništvo (in ekonomske migracije) so komple-
ksni in različni (prim. Zupančič, 2001; Japelj Carone, 2016; Mlekuž, 2019),
prav tako izhodišča v izvorni državi in možnosti za vključevanje v ciljni
državi. Kot kaže življenjska zgodba Slovenca iz Ilirske Bistrice, vzrok za
prebežništvo po drugi svetovni vojni iz Jugoslavije ni bilo nujno nasproto-
vanje političnemu sistemu niti revno otroštvo. Ko je prišel na Švedsko kot
prebežnik, je bil takoj vključen v usposabljanje in čez nekaj mesecev za-
poslen. Njegova življenjska zgodba potrjuje ugotovitve Mirjam Milharčič
Hladnik (2020):
Čeprav je treba migracije vedno razumeti v širšem socialnem,
kulturnem in političnem kontekstu, pa lahko o kompleksnosti
vzrokov in motivov ter o načinih odhajanja mladih največ izvemo
iz osebnih pričevanj akterjev povojnih migracij na Slovenskem.
Mladih ne smemo videti (zgolj) kot žrtve povojnih okoliščin, pač
pa kot aktivne akterje in avtonomne odločevalce. Razlogi […] so
bili zunanji, a hkrati osebni in intimni; odločitve hipne ali pre-
mišljene; odhodi pa dolgo načrtovani ali zgolj korak v neznano«
(Milharčič Hladnik 2020: 163).
Osebna izkušnja
Anton Božič (rojen 1945) je preživel otroštvo v Trstu in v Ilirski Bistrici v
vasi Vrbovo.5 »Igrali smo nogomet, imeli smo se zelo lepo. Moja mladost
5 Navedbe Antona Božiča in njegove žene Eve Britt Božič, rojene Andreson, so iz ustne
pripovedi, ki jo je posnela Marijanca Ajša Vižintin na Švedskem v Älmhultu 11. maja
2019 v okviru projekta »Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega
izseljenstva (1945–91)«. Obširnejša življenjska zgodba bo (skupaj z drugimi življenj-
skimi zgodbami) objavljena v monografiji, ki sledi projektu, tu so povzeti le posame-
zni odlomki. Posnetke hrani avtorica.
80
(Hrastar 2018), priseljen na Švedsko leta 2012, zdaj predsednik Slovenskega
društva v Stockholmu.
Prebežništvo
Poleg legalnih ekonomskih migracij so v drugi polovici 20. stoletja izse-
ljevanje iz Slovenije (takrat Jugoslavije) na Švedsko (in drugam) zaznamo-
vale tudi povojne ilegalne migracije. Te so se zmanjšale in legalizirale z
Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Re-
publiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Av-
striji (1963) (Lukšič Hacin 2019) ter z nadaljnjimi bilateralnimi sporazumu
(Svetek 1985). Vzroki za prebežništvo (in ekonomske migracije) so komple-
ksni in različni (prim. Zupančič, 2001; Japelj Carone, 2016; Mlekuž, 2019),
prav tako izhodišča v izvorni državi in možnosti za vključevanje v ciljni
državi. Kot kaže življenjska zgodba Slovenca iz Ilirske Bistrice, vzrok za
prebežništvo po drugi svetovni vojni iz Jugoslavije ni bilo nujno nasproto-
vanje političnemu sistemu niti revno otroštvo. Ko je prišel na Švedsko kot
prebežnik, je bil takoj vključen v usposabljanje in čez nekaj mesecev za-
poslen. Njegova življenjska zgodba potrjuje ugotovitve Mirjam Milharčič
Hladnik (2020):
Čeprav je treba migracije vedno razumeti v širšem socialnem,
kulturnem in političnem kontekstu, pa lahko o kompleksnosti
vzrokov in motivov ter o načinih odhajanja mladih največ izvemo
iz osebnih pričevanj akterjev povojnih migracij na Slovenskem.
Mladih ne smemo videti (zgolj) kot žrtve povojnih okoliščin, pač
pa kot aktivne akterje in avtonomne odločevalce. Razlogi […] so
bili zunanji, a hkrati osebni in intimni; odločitve hipne ali pre-
mišljene; odhodi pa dolgo načrtovani ali zgolj korak v neznano«
(Milharčič Hladnik 2020: 163).
Osebna izkušnja
Anton Božič (rojen 1945) je preživel otroštvo v Trstu in v Ilirski Bistrici v
vasi Vrbovo.5 »Igrali smo nogomet, imeli smo se zelo lepo. Moja mladost
5 Navedbe Antona Božiča in njegove žene Eve Britt Božič, rojene Andreson, so iz ustne
pripovedi, ki jo je posnela Marijanca Ajša Vižintin na Švedskem v Älmhultu 11. maja
2019 v okviru projekta »Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega
izseljenstva (1945–91)«. Obširnejša življenjska zgodba bo (skupaj z drugimi življenj-
skimi zgodbami) objavljena v monografiji, ki sledi projektu, tu so povzeti le posame-
zni odlomki. Posnetke hrani avtorica.
80
