Page 84 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 84
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Švedsko državljanstvo je Anton Božič pridobil že leta 1970: »Pet let
moraš biti tukaj, ne smeš imeti težav s policijo in dobiš državljanstvo,« je
pojasnil preprost postopek. Ni mu bilo treba opravljati izpita iz švedskega
jezika in zgodovine. Slovenskega potnega lista nima več, dokumenti so mu
potekli in ni si uredil novih. Včasih gleda slovensko televizijo, kar mora
posebej plačati.
Ko je prišel Anton Božič v Älmhult, je bilo to majhno mesto. Zaradi za-
poslitvenih priložnosti v Ikei se je v mesto preselilo veliko ljudi, z odprtjem
muzeja Ikea (2016) in prenovljenega hotela Ikea prihajajo turisti. Priseljuje-
jo se novi begunci, zdaj iz Sirije in Libanona, a zanje »ni več tako lahko tu-
kaj kot takrat, ko smo mi prišli, ni dela, moraš govoriti jezik. Če govorijo
angleško, je še v redu, če govorijo samo arabsko, pa zelo težko dobijo delo,«
(Anton Božič, 2019).
Nekaj predlogov za obravnavo slovenskih migracij pri pouku
Še preden bodo v slovenskih učnih načrtih in gradivih zapisani učni cilji, ki
bodo naslavljali slovenske migracije, tako izseljevanje kot priseljevanje, uči-
teljicam in učiteljem svetujem, da sami zbirajo gradivo. V razredih lahko
spregovorijo o izseljevanju in preseljevanju, tako v preteklosti kot v sedan-
josti; o beguncih in ekonomskih migrantih; o ohranjanju maternega jezika
in učenju jezika okolja; o književnih besedilih, ki tematizirajo migracije; o
izzivih sestavljene identitete in spreminjajoči se kulturi; o oblikovanju na-
cionalnih držav v 19. stoletju itd. (Vižintin 2017). Pri odpiranju zapletenih
migracijskih tem si lahko pomagajo tudi s sodobnimi priročniki, npr. AB-
CČĆ migracij (Mlekuž 2021), Migracijski pojmovnik za mlade (Toplak 2019).
Učiteljice, učitelji lahko skupaj z učenci, učenkami zbirajo osebne ži-
vljenjske zgodbe priseljenih in izseljenih, kot je v prispevku prikazano na
primeru izseljenca Antona Božiča: kratek opis družbeno-političnih raz-
mer v izvorni in sprejemni državi, ki so o(ne)mogočale izseljevanje ali pri-
seljevanje v določenem časovnem obdobju ter življenjska zgodba. Učenke,
učenci lahko svoje izseljene sorodnike, sorodnice povprašajo: kam, zakaj
in kdaj so se izselili; kako in koliko časa je potekalo učenje jezika okolje,
vključevanje v sprejemno družbo; kateri so bili kulturni šoki; kako pogosto
se vračajo v izvorno deželo, ali se nameravajo kdaj za stalno vrniti; ali so
dejavni v katerem od kulturnih društev; ali obiskujejo dopolnilni pouk
Janez Slabanja ima prijatelje med Slovenci in Švedi. Živi približno 60 km iz Götebor-
ga, v katerem je slovensko društvo, društvenih dejavnosti pa se udeležuje zadnja tri
leta (Lukšič Hacin 2001: 164–169).
84
Švedsko državljanstvo je Anton Božič pridobil že leta 1970: »Pet let
moraš biti tukaj, ne smeš imeti težav s policijo in dobiš državljanstvo,« je
pojasnil preprost postopek. Ni mu bilo treba opravljati izpita iz švedskega
jezika in zgodovine. Slovenskega potnega lista nima več, dokumenti so mu
potekli in ni si uredil novih. Včasih gleda slovensko televizijo, kar mora
posebej plačati.
Ko je prišel Anton Božič v Älmhult, je bilo to majhno mesto. Zaradi za-
poslitvenih priložnosti v Ikei se je v mesto preselilo veliko ljudi, z odprtjem
muzeja Ikea (2016) in prenovljenega hotela Ikea prihajajo turisti. Priseljuje-
jo se novi begunci, zdaj iz Sirije in Libanona, a zanje »ni več tako lahko tu-
kaj kot takrat, ko smo mi prišli, ni dela, moraš govoriti jezik. Če govorijo
angleško, je še v redu, če govorijo samo arabsko, pa zelo težko dobijo delo,«
(Anton Božič, 2019).
Nekaj predlogov za obravnavo slovenskih migracij pri pouku
Še preden bodo v slovenskih učnih načrtih in gradivih zapisani učni cilji, ki
bodo naslavljali slovenske migracije, tako izseljevanje kot priseljevanje, uči-
teljicam in učiteljem svetujem, da sami zbirajo gradivo. V razredih lahko
spregovorijo o izseljevanju in preseljevanju, tako v preteklosti kot v sedan-
josti; o beguncih in ekonomskih migrantih; o ohranjanju maternega jezika
in učenju jezika okolja; o književnih besedilih, ki tematizirajo migracije; o
izzivih sestavljene identitete in spreminjajoči se kulturi; o oblikovanju na-
cionalnih držav v 19. stoletju itd. (Vižintin 2017). Pri odpiranju zapletenih
migracijskih tem si lahko pomagajo tudi s sodobnimi priročniki, npr. AB-
CČĆ migracij (Mlekuž 2021), Migracijski pojmovnik za mlade (Toplak 2019).
Učiteljice, učitelji lahko skupaj z učenci, učenkami zbirajo osebne ži-
vljenjske zgodbe priseljenih in izseljenih, kot je v prispevku prikazano na
primeru izseljenca Antona Božiča: kratek opis družbeno-političnih raz-
mer v izvorni in sprejemni državi, ki so o(ne)mogočale izseljevanje ali pri-
seljevanje v določenem časovnem obdobju ter življenjska zgodba. Učenke,
učenci lahko svoje izseljene sorodnike, sorodnice povprašajo: kam, zakaj
in kdaj so se izselili; kako in koliko časa je potekalo učenje jezika okolje,
vključevanje v sprejemno družbo; kateri so bili kulturni šoki; kako pogosto
se vračajo v izvorno deželo, ali se nameravajo kdaj za stalno vrniti; ali so
dejavni v katerem od kulturnih društev; ali obiskujejo dopolnilni pouk
Janez Slabanja ima prijatelje med Slovenci in Švedi. Živi približno 60 km iz Götebor-
ga, v katerem je slovensko društvo, društvenih dejavnosti pa se udeležuje zadnja tri
leta (Lukšič Hacin 2001: 164–169).
84
