Page 78 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 78
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
društvo Triglav v Landskroni. Do leta 1999 je bilo na Švedskem ustanovlje-
nih skupaj 14 slovenskih društev (Lukšič Hacin, 1995, 2001; Budja, 2005).
Leto 1975 bilo prelomno, saj je švedski parlament potrdil glavna na-
čela priseljenske politike (enakost, svobodna izbira in sodelovanje), čemur
je sledila večja finančna pomoč društvom priseljencev. Podporo so dobile
vse organizacije, ki so podpirale zbliževanje med priseljenci in Švedi. Istega
leta je bilo organizirano prvo posvetovanje predstavnikov slovenskih dru-
štev na Švedskem v Stockholmu, na drugem posvetovanju (29. 5. 1976) so
ustanovili Koordinacijski odbor slovenskih društev. Prvi festival je bil leta
1975 v Jönköpingu; najprej so potekali vsako leto, potem vsako drugo leto.
Od leta 1990 naprej se festival imenuje Slovenska kulturna srečanja (Lukšič
Hacin, 2001). Slovenska društva na Švedskem so se udeleževala tudi srečanj
slovenskih društev zahodne Evrope: leta 1978 je bilo med 42 slovenskimi
društvi po Evropi 11 švedskih (Pogačnik idr. 1978). Za slovenske kulturne in
literarne ustvarjalce je bila na Švedskem izjemnega pomena revija Naš glas
(1973–2001), objavljali so tudi v slovenskih revijah Rodna gruda, Naša Slo-
venija, Naša luč, v Slovenskem izseljenskem koledarju, na slovenski strani
v Jugoslovanskem listu, v reviji Jedinstvo (Žitnik, Glušič 1999; Budja 2005).
Prvi tečaji za odrasle in dopolnilni sobotni pouk slovenščine za otro-
ke so bili organizirani v društvenih prostorih, pozneje pa se je redni pouk
slovenskega jezika za otroke preselil na švedske šole, saj je resolucija iz leta
1975, ki je uvedla multikulturalizem, uzakonila tudi pravico do poučeva-
nja maternega jezika v šolah. Jezik so poučevali učitelji, ki jih je potrdi-
la in zaposlila Švedska. Slovenski jezik so organizirali v vseh treh večjih
mestnih regijah v krajih Stockholm, Göteborg, Malmö, Landskrona, Olof-
ström, Helsingborg, Ängelholm, Alvesta, Växjöj, Nybr, Norrköping, Kö-
ping, Halmstadt. Leta 1977 je dopolnilni pouk slovenščine obiskovalo 132
od 255 slovenskih šoloobveznih otrok, leta 1987 je 17 učiteljev poučevalo 240
učencev (Lukšič Hacin 2001: 302–303). V šolskem letu 2019/20, ko je do-
polnilni pouk slovenskega jezika in kulture poučevalo slovenske izseljence
in njihove potomce, potomke 36 učiteljic, učiteljev v 19 evropskih državah,
je bil pouk še vedno organiziran tudi na Švedskem: v krajih Stockholm in
Gaavle ga je izvajala Danni Stražar (Dopolnilni pouk 2019/20).
Slovenska zveza na Švedskem, ustanovljena leta 1991 v Köpingu, izdaja
od leta 1992 slovensko-švedsko Slovensko glasilo/Slovenska bladet in zdru-
žuje vsa slovenska društva na Švedskem. Leta 2019 je bilo članov v sloven-
skih društvih na Švedskem 1.061, sicer pa na Švedskem po podatkih Sloven-
ske zveze na Švedskem živi okoli »5.000 Slovencev in njihovih potomcev
78
društvo Triglav v Landskroni. Do leta 1999 je bilo na Švedskem ustanovlje-
nih skupaj 14 slovenskih društev (Lukšič Hacin, 1995, 2001; Budja, 2005).
Leto 1975 bilo prelomno, saj je švedski parlament potrdil glavna na-
čela priseljenske politike (enakost, svobodna izbira in sodelovanje), čemur
je sledila večja finančna pomoč društvom priseljencev. Podporo so dobile
vse organizacije, ki so podpirale zbliževanje med priseljenci in Švedi. Istega
leta je bilo organizirano prvo posvetovanje predstavnikov slovenskih dru-
štev na Švedskem v Stockholmu, na drugem posvetovanju (29. 5. 1976) so
ustanovili Koordinacijski odbor slovenskih društev. Prvi festival je bil leta
1975 v Jönköpingu; najprej so potekali vsako leto, potem vsako drugo leto.
Od leta 1990 naprej se festival imenuje Slovenska kulturna srečanja (Lukšič
Hacin, 2001). Slovenska društva na Švedskem so se udeleževala tudi srečanj
slovenskih društev zahodne Evrope: leta 1978 je bilo med 42 slovenskimi
društvi po Evropi 11 švedskih (Pogačnik idr. 1978). Za slovenske kulturne in
literarne ustvarjalce je bila na Švedskem izjemnega pomena revija Naš glas
(1973–2001), objavljali so tudi v slovenskih revijah Rodna gruda, Naša Slo-
venija, Naša luč, v Slovenskem izseljenskem koledarju, na slovenski strani
v Jugoslovanskem listu, v reviji Jedinstvo (Žitnik, Glušič 1999; Budja 2005).
Prvi tečaji za odrasle in dopolnilni sobotni pouk slovenščine za otro-
ke so bili organizirani v društvenih prostorih, pozneje pa se je redni pouk
slovenskega jezika za otroke preselil na švedske šole, saj je resolucija iz leta
1975, ki je uvedla multikulturalizem, uzakonila tudi pravico do poučeva-
nja maternega jezika v šolah. Jezik so poučevali učitelji, ki jih je potrdi-
la in zaposlila Švedska. Slovenski jezik so organizirali v vseh treh večjih
mestnih regijah v krajih Stockholm, Göteborg, Malmö, Landskrona, Olof-
ström, Helsingborg, Ängelholm, Alvesta, Växjöj, Nybr, Norrköping, Kö-
ping, Halmstadt. Leta 1977 je dopolnilni pouk slovenščine obiskovalo 132
od 255 slovenskih šoloobveznih otrok, leta 1987 je 17 učiteljev poučevalo 240
učencev (Lukšič Hacin 2001: 302–303). V šolskem letu 2019/20, ko je do-
polnilni pouk slovenskega jezika in kulture poučevalo slovenske izseljence
in njihove potomce, potomke 36 učiteljic, učiteljev v 19 evropskih državah,
je bil pouk še vedno organiziran tudi na Švedskem: v krajih Stockholm in
Gaavle ga je izvajala Danni Stražar (Dopolnilni pouk 2019/20).
Slovenska zveza na Švedskem, ustanovljena leta 1991 v Köpingu, izdaja
od leta 1992 slovensko-švedsko Slovensko glasilo/Slovenska bladet in zdru-
žuje vsa slovenska društva na Švedskem. Leta 2019 je bilo članov v sloven-
skih društvih na Švedskem 1.061, sicer pa na Švedskem po podatkih Sloven-
ske zveze na Švedskem živi okoli »5.000 Slovencev in njihovih potomcev
78
