Page 76 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 76
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Leta 2017 je imela več kot polovica priseljenih (58,7 %) in izseljenih
(53,6 %) prebivalcev, starih 15 let ali več, srednješolsko izobrazbo. Četrti-
na priseljenih (25,6 %) in malo manj kot četrtina izseljenih (22,8 %) je ime-
la osnovnošolsko izobrazbo. Med priseljenimi je imela terciarno izobraz-
bo manj kot petina prebivalcev (15,7 %) in skoraj četrtina izseljenih (23,6 %).
Mit o tem, »da se izseljujejo samo visoko izobraženi, priseljujejo pa samo
neizobraženi«, torej ne drži. Res pa je, da je prirast terciarno izobraženih
negativen: leta 2017 se je iz Slovenije izselilo več terciarno izobraženih, kot
se jih priselilo, razlika je – 1.063 terciarno izobraženih (prim. Vižintin,
Lukšič Hacin, Gostič 2020).
V letu 2017 se je po podatkih SURS-a v Slovenijo priselilo 18.808 prebi-
valcev, od tega je bilo 15.520 tujih / drugih državljank, 3.288 pa slovenskih.
Od 15.520 v letu 2017 v Slovenijo priseljenih tujih državljank se jih je največ
priselilo z namenom zaposlitve (55 %). Veliko se je priselilo tudi z name-
nom, da se pridružijo svojim družinskim članom (36 %), študij (3 %) in dru-
gi razlogi so bili redkejši (Selitveno gibanje, Slovenija, 2017; Socioekonomske
značilnosti meddržavnih selivcev, Slovenija, 2017).
Slika 3: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji (1995–2019)
Vir: Osebe s priznano mednarodno zaščito po letih (2020).
Za nekoliko daljše časovno obdobje je prikazano število odobrenih
prošenj za mednarodno zaščito. Število prosilk, prosilcev je bilo precej več-
je kot število odobrenih prošenj.3 Izbrana leta in števila so vabilo, da se ra-
ziščejo tudi druga leta. Posredovani podatki o sodobnih migracijah so jav-
3 Številke prosilcev, prosilk za obdobje 2010–2019: 2010 (246), 2011 (358), 2012 (304),
2013 (272), 2014 (385), 2015 (277), 2016 (1308), 2017 (1476), 2018 (2875), 2019 (3821).
76
Leta 2017 je imela več kot polovica priseljenih (58,7 %) in izseljenih
(53,6 %) prebivalcev, starih 15 let ali več, srednješolsko izobrazbo. Četrti-
na priseljenih (25,6 %) in malo manj kot četrtina izseljenih (22,8 %) je ime-
la osnovnošolsko izobrazbo. Med priseljenimi je imela terciarno izobraz-
bo manj kot petina prebivalcev (15,7 %) in skoraj četrtina izseljenih (23,6 %).
Mit o tem, »da se izseljujejo samo visoko izobraženi, priseljujejo pa samo
neizobraženi«, torej ne drži. Res pa je, da je prirast terciarno izobraženih
negativen: leta 2017 se je iz Slovenije izselilo več terciarno izobraženih, kot
se jih priselilo, razlika je – 1.063 terciarno izobraženih (prim. Vižintin,
Lukšič Hacin, Gostič 2020).
V letu 2017 se je po podatkih SURS-a v Slovenijo priselilo 18.808 prebi-
valcev, od tega je bilo 15.520 tujih / drugih državljank, 3.288 pa slovenskih.
Od 15.520 v letu 2017 v Slovenijo priseljenih tujih državljank se jih je največ
priselilo z namenom zaposlitve (55 %). Veliko se je priselilo tudi z name-
nom, da se pridružijo svojim družinskim članom (36 %), študij (3 %) in dru-
gi razlogi so bili redkejši (Selitveno gibanje, Slovenija, 2017; Socioekonomske
značilnosti meddržavnih selivcev, Slovenija, 2017).
Slika 3: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji (1995–2019)
Vir: Osebe s priznano mednarodno zaščito po letih (2020).
Za nekoliko daljše časovno obdobje je prikazano število odobrenih
prošenj za mednarodno zaščito. Število prosilk, prosilcev je bilo precej več-
je kot število odobrenih prošenj.3 Izbrana leta in števila so vabilo, da se ra-
ziščejo tudi druga leta. Posredovani podatki o sodobnih migracijah so jav-
3 Številke prosilcev, prosilk za obdobje 2010–2019: 2010 (246), 2011 (358), 2012 (304),
2013 (272), 2014 (385), 2015 (277), 2016 (1308), 2017 (1476), 2018 (2875), 2019 (3821).
76
