Page 75 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 75
o migracijah v šoli: od izseljensko-priseljenske perspektive do življenjskih zgodb
di, ki niso izbranci političnih, vojaških in nacionalnih zgodovin in niso sta-
ljeni v številčnih izračunih kvantitativne metodologije (Milharčič Hladnik
2020: 367 v Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Serafin 2020).
Premalo se zavedamo, da na osebne odločitve za selitve vplivajo tudi
družbeno-politične razmere v izvorni in sprejemni državi, npr. meddržav-
ne pogodbe o zaposlovanju delavcev (t. i. ekonomske migracije) ali vojne,
ki sprožajo večje premike ljudi, bežečih pred nasiljem, strahom pred smrtjo
in željo, da sebi in svojim otrokom omogočijo varnejši jutri (t. i. begunci).
Čeprav predlagam pri raziskovanju in razumevanju migracij uporabo ži-
vljenjskih zgodb, kar je del kvalitativne metodologije, menim, da je potreb-
no tudi poznavanje uradnih (statističnih) podatkov. To ponuja učiteljicam,
učiteljem in njihovim učenkam, učencem druge možnosti raziskovanja in
pridobivanja (številčnih) dejstev o sodobnem priseljevanju v Slovenijo in
izseljevanju iz nje. Skupaj s kombinacijo osebnih življenjskih zgodb in s
(s)poznavanjem družbeno-političnih razmer v izvorni in sprejemni državi
tako postane podoba (slovenskih) migracij bližja realnosti.2
Sodobne slovenske migracije v številkah
Kot dodaten izziv za raziskovanje sodobnih migracij predstavljam nekaj
statističnih podatkov. Od leta 2010 do leta 2017 so si številke izseljenih in
priseljenih migrantk, migrantov zelo podobne (Tabela 15), podobna pa je
tudi izobrazba priseljenih in izseljenih leta 2017. Najpogostejši razlog za pri-
selitev v Slovenijo leta 2017 niso bile vložene prošnje za mednarodno zaš-
čito, ampak zaposlitev in združevanje družine. Število prošenj za medna-
rodno zaščito (t. i. azil) je nizko, še manjše pa je število odobrenih prošenj
(Slika 3).
Tabela 15: Število priseljenih v Slovenijo in izseljenih iz Slovenije (2010–2017).
Priseljenci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
iz tujine 15.416 14.083 15.022 13.871 13.846 15.420 16.623 18.808
Odseljeni
v tujino 15.937 12.024 14.378 13.384 14.336 14.913 15.572 17.555
Vir: Selitveno gibanje, Slovenija, 2017; Socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev,
Slovenija, 2017.
2 O prepletanju in sovplivanju vseh teh dejavnikom smo spregovorili tudi na uspo-
sabljanjih Le z drugimi smo (2016–2021), ko je enemu od petih 16-urnih seminar-
jev prisluhnilo več kot 10.000 pedagoških delavk, delavcev po vsej Sloveniji in v za-
mejstvu.
75
di, ki niso izbranci političnih, vojaških in nacionalnih zgodovin in niso sta-
ljeni v številčnih izračunih kvantitativne metodologije (Milharčič Hladnik
2020: 367 v Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Serafin 2020).
Premalo se zavedamo, da na osebne odločitve za selitve vplivajo tudi
družbeno-politične razmere v izvorni in sprejemni državi, npr. meddržav-
ne pogodbe o zaposlovanju delavcev (t. i. ekonomske migracije) ali vojne,
ki sprožajo večje premike ljudi, bežečih pred nasiljem, strahom pred smrtjo
in željo, da sebi in svojim otrokom omogočijo varnejši jutri (t. i. begunci).
Čeprav predlagam pri raziskovanju in razumevanju migracij uporabo ži-
vljenjskih zgodb, kar je del kvalitativne metodologije, menim, da je potreb-
no tudi poznavanje uradnih (statističnih) podatkov. To ponuja učiteljicam,
učiteljem in njihovim učenkam, učencem druge možnosti raziskovanja in
pridobivanja (številčnih) dejstev o sodobnem priseljevanju v Slovenijo in
izseljevanju iz nje. Skupaj s kombinacijo osebnih življenjskih zgodb in s
(s)poznavanjem družbeno-političnih razmer v izvorni in sprejemni državi
tako postane podoba (slovenskih) migracij bližja realnosti.2
Sodobne slovenske migracije v številkah
Kot dodaten izziv za raziskovanje sodobnih migracij predstavljam nekaj
statističnih podatkov. Od leta 2010 do leta 2017 so si številke izseljenih in
priseljenih migrantk, migrantov zelo podobne (Tabela 15), podobna pa je
tudi izobrazba priseljenih in izseljenih leta 2017. Najpogostejši razlog za pri-
selitev v Slovenijo leta 2017 niso bile vložene prošnje za mednarodno zaš-
čito, ampak zaposlitev in združevanje družine. Število prošenj za medna-
rodno zaščito (t. i. azil) je nizko, še manjše pa je število odobrenih prošenj
(Slika 3).
Tabela 15: Število priseljenih v Slovenijo in izseljenih iz Slovenije (2010–2017).
Priseljenci 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
iz tujine 15.416 14.083 15.022 13.871 13.846 15.420 16.623 18.808
Odseljeni
v tujino 15.937 12.024 14.378 13.384 14.336 14.913 15.572 17.555
Vir: Selitveno gibanje, Slovenija, 2017; Socioekonomske značilnosti meddržavnih selivcev,
Slovenija, 2017.
2 O prepletanju in sovplivanju vseh teh dejavnikom smo spregovorili tudi na uspo-
sabljanjih Le z drugimi smo (2016–2021), ko je enemu od petih 16-urnih seminar-
jev prisluhnilo več kot 10.000 pedagoških delavk, delavcev po vsej Sloveniji in v za-
mejstvu.
75
