Page 79 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 79
o migracijah v šoli: od izseljensko-priseljenske perspektive do življenjskih zgodb
prve, druge in tretje generacije«, je navedel predsednik Slovenske zveze na
Švedskem Alojz Macuh (2020). Na Švedskem je leta 2019 delovalo deset slo-
venskih društev in ena katoliška misija (Hrastar 2019; Macuh 2020).
Slovenska društva so razpršena na prostoru 600 km2. Društva so
v desetih mestih in v sedmih pokrajinah. Dejavnosti se v večini
društev spreminjajo, vedno manj je srečanj, dejavnosti upadajo,
izjema pa je seveda nekaj društev, kjer je znova veliko aktivnosti.
Tako imamo v sklopu društev še vedno 2-3 pevske zbore, veliko
različnih prostočasnih dejavnosti, šolo oziroma urice slovenskega
jezika v dveh društvih ter eno likovno in balinarsko sekcijo. Vsa-
ko drugo leto organiziramo t. i. Slovensko srečanje vseh Sloven-
cev in društev nekje na Švedskem. Srečanje poteka v sklopu pra-
znovanja obletnice določenega društva ali pa v povezavi s kakšno
drugo obletnico. V avgustu organiziramo mladinsko in balinar-
sko srečanje vseh generacij. Prav tako se Slovenci iz vseh društev
za binkoštni praznik srečamo v središču Švedske v lepem, majh-
nem mestu Sv. Brigite, v Vadsteni. Člani upravnega odbora Slo-
venske zveze se srečujemo dvakrat na leto: v mesecu marcu/aprilu
na občnem zboru in novembra na jesenski konferenci. Delo slo-
venske zveze se nadaljuje, delamo in spoštujemo smernice, ki smo
jih navajeni, prizadevamo si ohranjati slovensko besedo, ohranja-
mo medsebojne stike ter ne pozabljamo, da smo člani slovenskih
društev in obenem člani slovenske zveze. Kot predsednik si že-
lim, da si pomagamo in vztrajamo ter s skupnimi močmi ohra-
njamo slovensko besedo in kulturo. Želim vam veliko prijetnega
počutja in pristnega veselja, hkrati pa želim tudi, da si s skupnimi
moči skupaj še bolj prizadevamo za obstoj nas Slovencev na Šved-
skem in da svojega porekla in rodu ne bomo nikoli zatajili (Ma-
cuh 2020).
Posamezni slovenski (ekonomski) izseljenci, izseljenke se tudi v 21. sto-
letju selijo na Švedsko. Nekateri se z izseki iz svojih življenjskih zgodb po-
javljajo v sodobnih slovenskih medijih, npr. plesalka in kulturna antropolo-
ginja Zala Pezdir (Nakrst, 2018); pevka Maja Keuc (Doljak, 2018); gradbena
inženirka Maja Golubovič (Krivec, 2019). Tudi na Švedskem se slovenska
društva pri novih slovenskih priseljencih spoprijemajo z izzivi nevključe-
vanja v slovenska društva (kot v Nemčiji, prim. Vižintin, 2016), a nekate-
ri se vključijo in prevzamejo aktivno vlogo. Med njimi je tudi Rok Ogrin
79
prve, druge in tretje generacije«, je navedel predsednik Slovenske zveze na
Švedskem Alojz Macuh (2020). Na Švedskem je leta 2019 delovalo deset slo-
venskih društev in ena katoliška misija (Hrastar 2019; Macuh 2020).
Slovenska društva so razpršena na prostoru 600 km2. Društva so
v desetih mestih in v sedmih pokrajinah. Dejavnosti se v večini
društev spreminjajo, vedno manj je srečanj, dejavnosti upadajo,
izjema pa je seveda nekaj društev, kjer je znova veliko aktivnosti.
Tako imamo v sklopu društev še vedno 2-3 pevske zbore, veliko
različnih prostočasnih dejavnosti, šolo oziroma urice slovenskega
jezika v dveh društvih ter eno likovno in balinarsko sekcijo. Vsa-
ko drugo leto organiziramo t. i. Slovensko srečanje vseh Sloven-
cev in društev nekje na Švedskem. Srečanje poteka v sklopu pra-
znovanja obletnice določenega društva ali pa v povezavi s kakšno
drugo obletnico. V avgustu organiziramo mladinsko in balinar-
sko srečanje vseh generacij. Prav tako se Slovenci iz vseh društev
za binkoštni praznik srečamo v središču Švedske v lepem, majh-
nem mestu Sv. Brigite, v Vadsteni. Člani upravnega odbora Slo-
venske zveze se srečujemo dvakrat na leto: v mesecu marcu/aprilu
na občnem zboru in novembra na jesenski konferenci. Delo slo-
venske zveze se nadaljuje, delamo in spoštujemo smernice, ki smo
jih navajeni, prizadevamo si ohranjati slovensko besedo, ohranja-
mo medsebojne stike ter ne pozabljamo, da smo člani slovenskih
društev in obenem člani slovenske zveze. Kot predsednik si že-
lim, da si pomagamo in vztrajamo ter s skupnimi močmi ohra-
njamo slovensko besedo in kulturo. Želim vam veliko prijetnega
počutja in pristnega veselja, hkrati pa želim tudi, da si s skupnimi
moči skupaj še bolj prizadevamo za obstoj nas Slovencev na Šved-
skem in da svojega porekla in rodu ne bomo nikoli zatajili (Ma-
cuh 2020).
Posamezni slovenski (ekonomski) izseljenci, izseljenke se tudi v 21. sto-
letju selijo na Švedsko. Nekateri se z izseki iz svojih življenjskih zgodb po-
javljajo v sodobnih slovenskih medijih, npr. plesalka in kulturna antropolo-
ginja Zala Pezdir (Nakrst, 2018); pevka Maja Keuc (Doljak, 2018); gradbena
inženirka Maja Golubovič (Krivec, 2019). Tudi na Švedskem se slovenska
društva pri novih slovenskih priseljencih spoprijemajo z izzivi nevključe-
vanja v slovenska društva (kot v Nemčiji, prim. Vižintin, 2016), a nekate-
ri se vključijo in prevzamejo aktivno vlogo. Med njimi je tudi Rok Ogrin
79
