Page 85 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 85
o migracijah v šoli: od izseljensko-priseljenske perspektive do življenjskih zgodb
maternega jezika in kulture; ali so bili kdaj diskriminirani in kako so se ob
tem počutili; kako je potekalo urejanje dokumentacije, pridobivanje drža-
vljanstva itd. Ista vprašanja lahko postavijo priseljencem, priseljenkam v
svojem lokalnem okolju.
Mogoče bi bilo lažje začeti z že obstoječimi zbirkami življenjskih
zgodb, npr. iz zbirk Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem (Lukšič Ha-
cin, 2001), Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (Milharčič Hladnik,
Mlekuž, 2009), IN–IN: Življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah (Milhar-
čič Hladnik 2011) ali iz tretjega poglavja (Življenjske zgodbe) v monografi-
ji Doba velikih migracij na Slovenskem (Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Se-
rafin, 2020), ki jih potem učiteljice, učitelji obravnavajo z učenkami, učenci.
Pri tem lahko pri pouku odpirajo številne teme, tesno povezane z migra-
cijami, predlagam pa, da raziščejo tudi dejstva, ki jih ponujajo številke oz.
uradni statistični podatki.
Če so učiteljicam, učiteljem bližje literarizirane življenjske zgodbe ot-
rok, imajo na voljo kar nekaj slovenskih in v slovenščino prevedenih mla-
dinskih književnih besedil (Vižintin 2018a), ki prikazujejo usode otrok v
migracijskih procesih. Obravnavajo jih lahko pri pouku slovenskega jezika
in književnosti ter pri pouku drugih jezikov, če izhajajo iz izvirnikov.
Zaključek
Migracije so stalnica, a se pri pouku premalo obravnavajo. Prispevek raz-
vija izseljensko-priseljensko perspektivo in predlaga vsebine, ki se lahko
obravnavajo pri pouku. Kot primer vsebuje slovensko izseljensko zgodbo
Antona Božiča, ki se je izselil na Švedsko, in opis slovenske organiziranosti
na Švedskem. Cilj obravnavanja migracijskih pojavov pri pouku je ozave-
ščanje migracijskih procesov kot stalnega družbenega pojava, predvsem pa
ozaveščanje dejstva, da je Slovenija tako dežela izseljevanja kot priseljeva-
nja. Cilj je tudi preseganje predsodkov do priseljencev, priseljenk v Slove-
niji, kajti slovenske izseljenke, izseljenci so – priseljenke, priseljenci nek-
je drugje. Prispevek vabi pedagoške delavke, delavce, da spodbudijo svoje
učenke in učence, dijakinje in dijake, študentke in študente ter njihove star-
še k raziskovanju migracij znotraj svojih družin in v lokalnem okolju, pred-
vsem pa k njihovi predstavitvi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa.
85
maternega jezika in kulture; ali so bili kdaj diskriminirani in kako so se ob
tem počutili; kako je potekalo urejanje dokumentacije, pridobivanje drža-
vljanstva itd. Ista vprašanja lahko postavijo priseljencem, priseljenkam v
svojem lokalnem okolju.
Mogoče bi bilo lažje začeti z že obstoječimi zbirkami življenjskih
zgodb, npr. iz zbirk Zgodbe in pričevanja: Slovenci na Švedskem (Lukšič Ha-
cin, 2001), Krila migracij: Po meri življenjskih zgodb (Milharčič Hladnik,
Mlekuž, 2009), IN–IN: Življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah (Milhar-
čič Hladnik 2011) ali iz tretjega poglavja (Življenjske zgodbe) v monografi-
ji Doba velikih migracij na Slovenskem (Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Se-
rafin, 2020), ki jih potem učiteljice, učitelji obravnavajo z učenkami, učenci.
Pri tem lahko pri pouku odpirajo številne teme, tesno povezane z migra-
cijami, predlagam pa, da raziščejo tudi dejstva, ki jih ponujajo številke oz.
uradni statistični podatki.
Če so učiteljicam, učiteljem bližje literarizirane življenjske zgodbe ot-
rok, imajo na voljo kar nekaj slovenskih in v slovenščino prevedenih mla-
dinskih književnih besedil (Vižintin 2018a), ki prikazujejo usode otrok v
migracijskih procesih. Obravnavajo jih lahko pri pouku slovenskega jezika
in književnosti ter pri pouku drugih jezikov, če izhajajo iz izvirnikov.
Zaključek
Migracije so stalnica, a se pri pouku premalo obravnavajo. Prispevek raz-
vija izseljensko-priseljensko perspektivo in predlaga vsebine, ki se lahko
obravnavajo pri pouku. Kot primer vsebuje slovensko izseljensko zgodbo
Antona Božiča, ki se je izselil na Švedsko, in opis slovenske organiziranosti
na Švedskem. Cilj obravnavanja migracijskih pojavov pri pouku je ozave-
ščanje migracijskih procesov kot stalnega družbenega pojava, predvsem pa
ozaveščanje dejstva, da je Slovenija tako dežela izseljevanja kot priseljeva-
nja. Cilj je tudi preseganje predsodkov do priseljencev, priseljenk v Slove-
niji, kajti slovenske izseljenke, izseljenci so – priseljenke, priseljenci nek-
je drugje. Prispevek vabi pedagoške delavke, delavce, da spodbudijo svoje
učenke in učence, dijakinje in dijake, študentke in študente ter njihove star-
še k raziskovanju migracij znotraj svojih družin in v lokalnem okolju, pred-
vsem pa k njihovi predstavitvi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa.
85
