Page 74 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 74
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
ali priseljenke, priseljenci v Sloveniji (Žitnik, Glušič 1999; Dimkovska, 2014;
Vižintin, 2016a, 2018a)? Se pri družbi, zgodovini, geografiji, sociologiji, filo-
zofiji, psihologiji učenke, učenci soočajo z izzivi vključevanja novopriselje-
nih, s soodgovornostjo vseh pri večletnem procesu vključevanja (Vižintin
2017)? Koliko razmisleka so deležne učenke, učenci o sestavljeni identiteti,
spreminjajoči se kulturi, o oblikovanju nacionalnih držav kot zamišljenih
skupnosti (Anderson, 1998; Sedmak, 2011; Milharčič Hladnik, 2015)? Koliko
so tovrstne vsebine vpete v univerzitetno izobraževanje, ki pripravlja bodo-
če učiteljice, učitelje na večkulturne, večjezične, večverske razrede? Ali jih?
Zagotovo bi se migracijske vsebine pri pouku obravnavale več, če bi
bile del učnih načrtov in gradiv (Vižintin, 2018b). Učiteljice, učitelji bi ob
obravnavi učnih ciljev, povezanih s slovenskimi ilegalnimi in legalnimi mi-
gracijami v različnih časovnih obdobjih in v različne države odpirali šte-
vilna vprašanja o migracijah kot stalnici – obenem pa bi tovrstne izkušnje
povezali s sodobnimi migracijami, tako ekonomskimi kot begunskimi.
Slednje so pogosto ilegalne, saj so legalne možnosti prosilkam, prosilcem
za mednarodno zaščito v 21. stoletju v Evropi vedno manj dostopne.
Namen in cilji
Namen prispevka je opozoriti na možno in potrebno obravnavo migracij-
skih vsebin znotraj pouka, pri čemer je pomembna priseljensko-izseljensko
perspektiva: izseljenci, izseljenke iz Slovenije so v neki drugi državi pri-
seljenci in priseljenke. Verjamem, da bi obravnava slovenskih migracij, ki
so vpete v širše družbene tokove v drugih državah in na drugih celinah,
prispevala k razumevanju migracij kot stalnici v človeški zgodovini, v se-
danjosti pa k uspešnejšemu vključevanju (otrok) priseljencev in prijaznej-
ši podpori novopriseljenim. Cilj prispevka je opozoriti na kompleksnost
migracijskih procesov, izhajajoč iz osebne življenjske zgodbe ter upošteva-
joč družbeno-politične razmere v izvorni in sprejemni državi v določenem
času. Na podlagi predstavljene življenjske zgodbe želi prispevek spodbudi-
ti učiteljice, učitelje, da v svojem šolskem, lokalnem okolju s svojimi učenci,
učenkami poiščejo njihove življenjske zgodbe.
Življenjske zgodbe sestavljajo biografska in avtobiografska besedila,
objavljena v časopisih, revijah in knjigah ali spravljena v arhivih; pričeva-
nja, pripovedi in osebni spomini ali spomini potomcev; ter osebni doku-
menti, kot so fotografije, dnevniki, pisma ali razglednice. Ti viri so »dra-
gocena skladišča individualnega spomina« (Verginella 2004), pri čemer je
pomembno, da so v njih zbrane interpretacije in subjektivne izkušnje lju-
74
ali priseljenke, priseljenci v Sloveniji (Žitnik, Glušič 1999; Dimkovska, 2014;
Vižintin, 2016a, 2018a)? Se pri družbi, zgodovini, geografiji, sociologiji, filo-
zofiji, psihologiji učenke, učenci soočajo z izzivi vključevanja novopriselje-
nih, s soodgovornostjo vseh pri večletnem procesu vključevanja (Vižintin
2017)? Koliko razmisleka so deležne učenke, učenci o sestavljeni identiteti,
spreminjajoči se kulturi, o oblikovanju nacionalnih držav kot zamišljenih
skupnosti (Anderson, 1998; Sedmak, 2011; Milharčič Hladnik, 2015)? Koliko
so tovrstne vsebine vpete v univerzitetno izobraževanje, ki pripravlja bodo-
če učiteljice, učitelje na večkulturne, večjezične, večverske razrede? Ali jih?
Zagotovo bi se migracijske vsebine pri pouku obravnavale več, če bi
bile del učnih načrtov in gradiv (Vižintin, 2018b). Učiteljice, učitelji bi ob
obravnavi učnih ciljev, povezanih s slovenskimi ilegalnimi in legalnimi mi-
gracijami v različnih časovnih obdobjih in v različne države odpirali šte-
vilna vprašanja o migracijah kot stalnici – obenem pa bi tovrstne izkušnje
povezali s sodobnimi migracijami, tako ekonomskimi kot begunskimi.
Slednje so pogosto ilegalne, saj so legalne možnosti prosilkam, prosilcem
za mednarodno zaščito v 21. stoletju v Evropi vedno manj dostopne.
Namen in cilji
Namen prispevka je opozoriti na možno in potrebno obravnavo migracij-
skih vsebin znotraj pouka, pri čemer je pomembna priseljensko-izseljensko
perspektiva: izseljenci, izseljenke iz Slovenije so v neki drugi državi pri-
seljenci in priseljenke. Verjamem, da bi obravnava slovenskih migracij, ki
so vpete v širše družbene tokove v drugih državah in na drugih celinah,
prispevala k razumevanju migracij kot stalnici v človeški zgodovini, v se-
danjosti pa k uspešnejšemu vključevanju (otrok) priseljencev in prijaznej-
ši podpori novopriseljenim. Cilj prispevka je opozoriti na kompleksnost
migracijskih procesov, izhajajoč iz osebne življenjske zgodbe ter upošteva-
joč družbeno-politične razmere v izvorni in sprejemni državi v določenem
času. Na podlagi predstavljene življenjske zgodbe želi prispevek spodbudi-
ti učiteljice, učitelje, da v svojem šolskem, lokalnem okolju s svojimi učenci,
učenkami poiščejo njihove življenjske zgodbe.
Življenjske zgodbe sestavljajo biografska in avtobiografska besedila,
objavljena v časopisih, revijah in knjigah ali spravljena v arhivih; pričeva-
nja, pripovedi in osebni spomini ali spomini potomcev; ter osebni doku-
menti, kot so fotografije, dnevniki, pisma ali razglednice. Ti viri so »dra-
gocena skladišča individualnega spomina« (Verginella 2004), pri čemer je
pomembno, da so v njih zbrane interpretacije in subjektivne izkušnje lju-
74
