Page 73 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 73
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.73-89
O migracijah v šoli: od izseljensko-
priseljenske perspektive do življenjskih zgodb
Marjanca Ajša Vižintin
Uvod
Vsebine o slovenskih migracijah se znotraj vzgojno-izobraževalnega pro-
cesa premalo ali skoraj nič ne obravnavajo, čeprav je bila Slovenija v 20.
stoletju tako dežela izseljevanja kot dežela priseljevanja.1 Tako je tudi na
začetku 21. stoletja, ljudje se iz Slovenije izseljujejo in ljudje se v Sloveni-
jo priseljujejo. Koliko izvedo otroci v osnovnih ali srednjih šolah o sodob-
nih migracijah in o slovenski zgodovini, tesno prepleteni z izseljevanjem
in priseljevanjem (Lukšič Hacin, 1995, 2018; Kobolt, 2002; Komac, 2007;
Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Serafin, 2020)? Pa o Slovenkah, Sloven-
cih kot prebežnikih po prvi in drugi svetovni vojni v 20. stoletju (Milharčič
Hladnik, 2020)? O spremenjenih državnih mejah po obeh vojnah, katere
posledice so mdr. manjšine na obeh straneh meje? Koliko se pri sloven-
ščini, angleščini in drugih jezikih spregovori o odnosu do maternega jezi-
ka, večletnem učenju jezika okolja po preselitvi? Se pri pouku književnosti
bere književna besedila, ki so jih napisale pripadnice, pripadniki manjšin
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Narodna in kulturna iden-
titeta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij« (P5-0070), temelj-
nega raziskovalnega projekta »Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina sloven-
skega izseljenstva (1945–91)« (J5-8246) in aplikativnega projekta »Le z drugimi smo«
(C3330-16-269110). Financirajo jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-
blike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije,
Evropski socialni sklad.
73
O migracijah v šoli: od izseljensko-
priseljenske perspektive do življenjskih zgodb
Marjanca Ajša Vižintin
Uvod
Vsebine o slovenskih migracijah se znotraj vzgojno-izobraževalnega pro-
cesa premalo ali skoraj nič ne obravnavajo, čeprav je bila Slovenija v 20.
stoletju tako dežela izseljevanja kot dežela priseljevanja.1 Tako je tudi na
začetku 21. stoletja, ljudje se iz Slovenije izseljujejo in ljudje se v Sloveni-
jo priseljujejo. Koliko izvedo otroci v osnovnih ali srednjih šolah o sodob-
nih migracijah in o slovenski zgodovini, tesno prepleteni z izseljevanjem
in priseljevanjem (Lukšič Hacin, 1995, 2018; Kobolt, 2002; Komac, 2007;
Kalc, Milharčič Hladnik, Žitnik Serafin, 2020)? Pa o Slovenkah, Sloven-
cih kot prebežnikih po prvi in drugi svetovni vojni v 20. stoletju (Milharčič
Hladnik, 2020)? O spremenjenih državnih mejah po obeh vojnah, katere
posledice so mdr. manjšine na obeh straneh meje? Koliko se pri sloven-
ščini, angleščini in drugih jezikih spregovori o odnosu do maternega jezi-
ka, večletnem učenju jezika okolja po preselitvi? Se pri pouku književnosti
bere književna besedila, ki so jih napisale pripadnice, pripadniki manjšin
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Narodna in kulturna iden-
titeta slovenskega izseljenstva v kontekstu raziskovanja migracij« (P5-0070), temelj-
nega raziskovalnega projekta »Socialna, gospodarska in kulturna zgodovina sloven-
skega izseljenstva (1945–91)« (J5-8246) in aplikativnega projekta »Le z drugimi smo«
(C3330-16-269110). Financirajo jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repu-
blike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije,
Evropski socialni sklad.
73
