Page 49 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 49
zmožnost učencev v branju besed v začetku 1. razreda
Te izsledke lahko povežemo s tem, da otroci najprej zaznajo besede,
ki se pričnejo s soglasnikom (Leven, 2007). Najmanjša razlika v branju na
nivoju »sklopa besed 1« med učenci skupin A in B je v branju besede »ni«.
Zaznali smo težavo, saj je nekaj učencev napravilo zamenjavo črk/glasov in
prebralo »in«. Domnevamo, da se niso popravili v branju, saj se jim je zdela
beseda smiselna. Prav tako smo v redkih primerih zaznali podobno napa-
ko pri branju besede »ob«. Prebrali so »bo«. Branje besed »ni« in »ob« prav
tako razkriva natančnost branja učencev.
Tabela 5: Rezultati - testa skupin A in B v zmožnosti branja »sklopa besed 1«
Besede Skupina A Skupina B Skupaj Rezultati
χ2- testa
ni
ta 0 1 0 1 010 1
če f f% f f% f f% f f% f f%
ob χ2 p
69 70,4 29 29,6 51 54,3 43 45,7 120 62,5 72 37,5 χ2=5,341
p = 0,021
69 70,4 29 29,6 42 44,7 52 55,3 111 57,8 81 42,2 χ2= 13,021
p = 0,000
74 75,5 24 24,5 48 51,1 46 48,9 122 63,5 70 36,5 χ2= 12,377
p = 0,000
68 69,4 30 30,6 46 48,9 48 51,1 114 59,4 78 40,6 χ2= 8,320
p = 0,004
V branju nekoliko zahtevnejše skupine besed »sklopa besed 2« v pri-
merjavi z branjem »sklopa besed 1« so bili uspešnejši učenci skupine B, saj
se je med skupinama potrdila statistično značilna razlika (p = 0,001).
Tabela 6 prikazuje rezultate branja sklopa besed, ki je bilo nekoliko
zahtevnejše. Zgradba je tipična; v njej štejejo besede po tri črke, v treh od
štirih primerih se beseda začne in konča na soglasnik in v enem primeru se
začne in konča na samoglasnik.
Aritmetična sredina kaže, da so učenci skupine B prebrali 1,88 od šti-
rih besed. V kolikor primerjamo to povprečje z doseženim povprečjem naj-
lažjih besed (tabela 4) opazimo za 0,13 slabši rezultat. Z branjem zahtevnej-
ših besed se rezultati v skupini B postopoma slabšajo. Učenci v skupini A
so v povprečju prebrali 1,09 besed, kar predstavlja enak rezultat v povpre-
čju prebranih besed na nivoju branja najlažjih besed.
V skupini B se je delež učencev, ki so prebrali vse besede tega sklopa,
nekoliko zmanjšal. Razlika v branju tega sklopa ostaja statistično značilna
(p = 0,001) med skupinama, kjer so uspešnejši učenci skupine B.
49
Te izsledke lahko povežemo s tem, da otroci najprej zaznajo besede,
ki se pričnejo s soglasnikom (Leven, 2007). Najmanjša razlika v branju na
nivoju »sklopa besed 1« med učenci skupin A in B je v branju besede »ni«.
Zaznali smo težavo, saj je nekaj učencev napravilo zamenjavo črk/glasov in
prebralo »in«. Domnevamo, da se niso popravili v branju, saj se jim je zdela
beseda smiselna. Prav tako smo v redkih primerih zaznali podobno napa-
ko pri branju besede »ob«. Prebrali so »bo«. Branje besed »ni« in »ob« prav
tako razkriva natančnost branja učencev.
Tabela 5: Rezultati - testa skupin A in B v zmožnosti branja »sklopa besed 1«
Besede Skupina A Skupina B Skupaj Rezultati
χ2- testa
ni
ta 0 1 0 1 010 1
če f f% f f% f f% f f% f f%
ob χ2 p
69 70,4 29 29,6 51 54,3 43 45,7 120 62,5 72 37,5 χ2=5,341
p = 0,021
69 70,4 29 29,6 42 44,7 52 55,3 111 57,8 81 42,2 χ2= 13,021
p = 0,000
74 75,5 24 24,5 48 51,1 46 48,9 122 63,5 70 36,5 χ2= 12,377
p = 0,000
68 69,4 30 30,6 46 48,9 48 51,1 114 59,4 78 40,6 χ2= 8,320
p = 0,004
V branju nekoliko zahtevnejše skupine besed »sklopa besed 2« v pri-
merjavi z branjem »sklopa besed 1« so bili uspešnejši učenci skupine B, saj
se je med skupinama potrdila statistično značilna razlika (p = 0,001).
Tabela 6 prikazuje rezultate branja sklopa besed, ki je bilo nekoliko
zahtevnejše. Zgradba je tipična; v njej štejejo besede po tri črke, v treh od
štirih primerih se beseda začne in konča na soglasnik in v enem primeru se
začne in konča na samoglasnik.
Aritmetična sredina kaže, da so učenci skupine B prebrali 1,88 od šti-
rih besed. V kolikor primerjamo to povprečje z doseženim povprečjem naj-
lažjih besed (tabela 4) opazimo za 0,13 slabši rezultat. Z branjem zahtevnej-
ših besed se rezultati v skupini B postopoma slabšajo. Učenci v skupini A
so v povprečju prebrali 1,09 besed, kar predstavlja enak rezultat v povpre-
čju prebranih besed na nivoju branja najlažjih besed.
V skupini B se je delež učencev, ki so prebrali vse besede tega sklopa,
nekoliko zmanjšal. Razlika v branju tega sklopa ostaja statistično značilna
(p = 0,001) med skupinama, kjer so uspešnejši učenci skupine B.
49
