Page 45 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 45
zmožnost učencev v branju besed v začetku 1. razreda
Nekatere študije (Chard in Dickson, 1999; Ropič, 2017; Zorman, 2005)
izkazujejo težavnostne stopnje oz. ravni glasovnega zavedanja. Na uspeš-
nost glasovnega zavedanja vpliva tudi dolžina besed (Levin, 2007). Pri za-
znavanju začetnih in končnih glasov v besedah so izsledki raziskave (Ro-
pič, 2016) opozorili na upravičenost razvrščanja v nezložne in večzložne
besede ter na pomen ustreznega načrtovanja glasovnega zavedanja v pred-
šolskem obdobju, ki mora potekati načrtno in natančno skozi daljše ča-
sovno obdobje. Potrebo po načrtnem in natančnem razvoju glasovnega za-
vedanja skozi daljši čas izražajo tudi druge študije (npr. Cadoso-Matinset
et al., 2010; Castles et al., 2012; Mesmer in Griffith, 2005). Učenci imajo ob
vstopu v 1. razred različno razvite zmožnosti zaznavanja začetnih in konč-
nih glasov oz. obstajajo med učenci velike individualne razlike. Nekateri
učenci še ne zaznavajo začetnih glasov v besedi, še več nezmožnosti pa opa-
zimo pri zaznavanju končnih glasov. Od teh učencev ni mogoče pričako-
vati, da bodo kmalu zaznavali tudi glasove v besedah in njihovo zapored-
je, saj gre za najzahtevnejšo raven (Ropič Kop, 2020). Glede vprašanja, ali
spol vpliva na zmožnost glasovnega zavedanja, ki ima pomemben vpliv na
uspešnost v branju, obstajajo različna mnenja. Študije (Bider Petelin, 2014;
Ropič Kop, 2020) ne ugotovijo statistično značilnih razlik v zaznavanju za-
četnih in končnih glasov med dečki in deklicami.
Na zmožnost branja vpliva tudi pomoč učencem pri razrešitvi raznih
težav pri branju. Študije (Balbi et al., 2020; Lathouras et al., 2019) opozarja-
jo na pridobivanje pomoči osnovne pismenosti pri branju v začetnih letih
učencem s šibkim socialno-ekonomskim statusom in šibkim znanjem jezi-
ka, v katerem se šolajo. Preverili so glasovno zavedanje, črkovanje, tekoče
branje in razumevanje. Ugotovitve kažejo, da je pomoč pozitivno učinko-
vala. Študija (Ecalle et al., 2006) ugotavlja, da majhni razredi (10-12 učen-
cev) vplivajo na dve osnovni spretnosti, in sicer na branje (prepoznavanje
besed) in na črkovanje (naštevanje besed), niso pa prinesli učnih koristi
učencem s šibkim socialno-ekonomskim statusom in učencem, katerih
prvi jezik ni francoščina.
Cilj empirične raziskave je bil preveriti predznanje učencev na podro-
čju branja na začetku 1. razreda 1. razreda pred sistematičnim opismenje-
vanjem. Za pridobitev čim bolj realnega stanja na tem področju smo izbra-
li velikost vzorca (192 učencev), ki smo ga zmogli individualno preveriti. Z
osnovnimi šolami sodelujemo v različnih dejavnostih, zato so nas učiteljice
seznanile z osnovnimi informacijami, kot na primer, da nekatere osnovne
šole všolajo bistveno več učencev priseljencev in da več učencev prihaja iz
45
Nekatere študije (Chard in Dickson, 1999; Ropič, 2017; Zorman, 2005)
izkazujejo težavnostne stopnje oz. ravni glasovnega zavedanja. Na uspeš-
nost glasovnega zavedanja vpliva tudi dolžina besed (Levin, 2007). Pri za-
znavanju začetnih in končnih glasov v besedah so izsledki raziskave (Ro-
pič, 2016) opozorili na upravičenost razvrščanja v nezložne in večzložne
besede ter na pomen ustreznega načrtovanja glasovnega zavedanja v pred-
šolskem obdobju, ki mora potekati načrtno in natančno skozi daljše ča-
sovno obdobje. Potrebo po načrtnem in natančnem razvoju glasovnega za-
vedanja skozi daljši čas izražajo tudi druge študije (npr. Cadoso-Matinset
et al., 2010; Castles et al., 2012; Mesmer in Griffith, 2005). Učenci imajo ob
vstopu v 1. razred različno razvite zmožnosti zaznavanja začetnih in konč-
nih glasov oz. obstajajo med učenci velike individualne razlike. Nekateri
učenci še ne zaznavajo začetnih glasov v besedi, še več nezmožnosti pa opa-
zimo pri zaznavanju končnih glasov. Od teh učencev ni mogoče pričako-
vati, da bodo kmalu zaznavali tudi glasove v besedah in njihovo zapored-
je, saj gre za najzahtevnejšo raven (Ropič Kop, 2020). Glede vprašanja, ali
spol vpliva na zmožnost glasovnega zavedanja, ki ima pomemben vpliv na
uspešnost v branju, obstajajo različna mnenja. Študije (Bider Petelin, 2014;
Ropič Kop, 2020) ne ugotovijo statistično značilnih razlik v zaznavanju za-
četnih in končnih glasov med dečki in deklicami.
Na zmožnost branja vpliva tudi pomoč učencem pri razrešitvi raznih
težav pri branju. Študije (Balbi et al., 2020; Lathouras et al., 2019) opozarja-
jo na pridobivanje pomoči osnovne pismenosti pri branju v začetnih letih
učencem s šibkim socialno-ekonomskim statusom in šibkim znanjem jezi-
ka, v katerem se šolajo. Preverili so glasovno zavedanje, črkovanje, tekoče
branje in razumevanje. Ugotovitve kažejo, da je pomoč pozitivno učinko-
vala. Študija (Ecalle et al., 2006) ugotavlja, da majhni razredi (10-12 učen-
cev) vplivajo na dve osnovni spretnosti, in sicer na branje (prepoznavanje
besed) in na črkovanje (naštevanje besed), niso pa prinesli učnih koristi
učencem s šibkim socialno-ekonomskim statusom in učencem, katerih
prvi jezik ni francoščina.
Cilj empirične raziskave je bil preveriti predznanje učencev na podro-
čju branja na začetku 1. razreda 1. razreda pred sistematičnim opismenje-
vanjem. Za pridobitev čim bolj realnega stanja na tem področju smo izbra-
li velikost vzorca (192 učencev), ki smo ga zmogli individualno preveriti. Z
osnovnimi šolami sodelujemo v različnih dejavnostih, zato so nas učiteljice
seznanile z osnovnimi informacijami, kot na primer, da nekatere osnovne
šole všolajo bistveno več učencev priseljencev in da več učencev prihaja iz
45
