Page 47 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 47
zmožnost učencev v branju besed v začetku 1. razreda
pinama smo v skupnem številu vseh prebranih besed in v skupnem števi-
lu prebranih besed posameznega sklopa uporabili t-preizkus za neodvisne
vzorce. Ker nas je zanimalo, kakšne razlike se kažejo med učenci obeh sku-
pin, ali je prisotna povezanost in kakšne so frekvence v zmožnosti branja
na nivoju posamezne besede v posameznem sklopu, smo uporabili χ2-test.
Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultate smo prika-
zali v tabelah in jih interpretirali.
Rezultati raziskave in razprava
Tabela 3 predstavlja statistično značilno razliko (p = 0,000) med skupina-
ma A in B v prid skupini B. Učenci skupine B so uspešnejši kot učenci sku-
pine A v branju štirih najlažjih besed. V skupini B so prebrali 2,01 od šti-
rih besed, v skupini A le 1,09 besed. Učencem je branje olajšalo zaznavanje
začetnih črk (glasov), ki se pretežno pojavijo kot soglasniki. Vse besede so
imele le po dve črki. Osnovni proces, ki se zgodi pri branju teh besed, je
spajanje dveh črk/glasov v besedo.
Standardni odklon odraža zelo velike individualne razlike med učen-
ci obeh skupin. Prav tako kaže, da tudi v skupini B določeni učenci nimajo
predznanja na področju branja, čeprav je ta delež učencev bistveno manj-
ši kot v skupini A.
Tabela 3: Rezultati t-testa za neodvisne vzorce učencev skupin A in B v branju »sklopa besed
1«
Skupina n M SD F(p) t (p)
A 98
B 94 1,09 1,493 16,444 (0,000) -3,850 (0,000)
2,01 1,793
Tabela 4 predstavlja statistično značilno razliko v rezultatih branja
učencev skupin A in B. 60,2 % učencev skupine A še ne bere v začetku 1. ra-
zreda. Slabih štirideset odstotkov učencev je prebralo od ene do štiri bese-
de iz »sklopa besed 1«.
Iz tabele je razvidno, da 40,4 % učencev skupine B v začetku 1. razre-
da ne bere. 34 % učencev te skupine prebere vse štiri besede in 17 % učen-
cev prebere tri od štirih besed. Trije učenci skupine B preberejo eno besedo
in pet učencev dve besedi, kar skupno predstavlja 8,5 % učencev skupine B.
Med učenci skupin A in B je pomembna razlika v deležu učencev, ki
še ne berejo. Prav tako je velika razlika med učenci skupin A in B v deležu
47
pinama smo v skupnem številu vseh prebranih besed in v skupnem števi-
lu prebranih besed posameznega sklopa uporabili t-preizkus za neodvisne
vzorce. Ker nas je zanimalo, kakšne razlike se kažejo med učenci obeh sku-
pin, ali je prisotna povezanost in kakšne so frekvence v zmožnosti branja
na nivoju posamezne besede v posameznem sklopu, smo uporabili χ2-test.
Pridobljene podatke smo obdelali s programom SPSS. Rezultate smo prika-
zali v tabelah in jih interpretirali.
Rezultati raziskave in razprava
Tabela 3 predstavlja statistično značilno razliko (p = 0,000) med skupina-
ma A in B v prid skupini B. Učenci skupine B so uspešnejši kot učenci sku-
pine A v branju štirih najlažjih besed. V skupini B so prebrali 2,01 od šti-
rih besed, v skupini A le 1,09 besed. Učencem je branje olajšalo zaznavanje
začetnih črk (glasov), ki se pretežno pojavijo kot soglasniki. Vse besede so
imele le po dve črki. Osnovni proces, ki se zgodi pri branju teh besed, je
spajanje dveh črk/glasov v besedo.
Standardni odklon odraža zelo velike individualne razlike med učen-
ci obeh skupin. Prav tako kaže, da tudi v skupini B določeni učenci nimajo
predznanja na področju branja, čeprav je ta delež učencev bistveno manj-
ši kot v skupini A.
Tabela 3: Rezultati t-testa za neodvisne vzorce učencev skupin A in B v branju »sklopa besed
1«
Skupina n M SD F(p) t (p)
A 98
B 94 1,09 1,493 16,444 (0,000) -3,850 (0,000)
2,01 1,793
Tabela 4 predstavlja statistično značilno razliko v rezultatih branja
učencev skupin A in B. 60,2 % učencev skupine A še ne bere v začetku 1. ra-
zreda. Slabih štirideset odstotkov učencev je prebralo od ene do štiri bese-
de iz »sklopa besed 1«.
Iz tabele je razvidno, da 40,4 % učencev skupine B v začetku 1. razre-
da ne bere. 34 % učencev te skupine prebere vse štiri besede in 17 % učen-
cev prebere tri od štirih besed. Trije učenci skupine B preberejo eno besedo
in pet učencev dve besedi, kar skupno predstavlja 8,5 % učencev skupine B.
Med učenci skupin A in B je pomembna razlika v deležu učencev, ki
še ne berejo. Prav tako je velika razlika med učenci skupin A in B v deležu
47
