Page 44 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 44
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
V našem teoretičnem razmišljanju, ki se močno povezuje z zmožnostjo
branja konec predšolskega obdobja in začetka osnovne šole pred sistema-
tičnim opismenjevanjem, smo pregledali faze usvajanja bralne tehnike raz-
ličnih avtorjev (Gray, 1925; Chall, 1983; povz. iz Pečjak, 1999) in zasledili
različna mnenja o pripravi na branje in začetnem branju, ki pa so še zme-
raj aktualna. Grayeva (1925) prva stopnja, ki obsega predšolsko obdobje in
začetek osnovne šole, vsebuje pripravo na branje. Avtor meni, da naj to ob-
dobje razvija sposobnost pripovedovanja in govornega razumevanja ter
spodbuja rast besedišča in interes za branje. Ta faza naj bi poskrbela za na-
tančno in pravilno izgovorjavo ter razvila zmožnost vidnega in slušnega
razločevanja. V naslednji fazi začetnega obdobja bralnega pouka naj učen-
ci razvijajo interes za branje in sposobnost branja ter pomnjenja enostavnih
besedil. Ob tem spodbujajo željo učencev po samostojnem in neodvisnem
branju. Challova (1983) meni, da otroci predšolskega obdobja v predbral-
nem obdobju pridobivajo znanje o govorjenem in pisnem jeziku ter zna-
nje o črkah, besedah in knjigah. Učenci nato vzpostavijo asociativno zvezo
med glasom in črko ter razvijajo sposobnost vidnega in slušnega razloče-
vanja. Avtorica je poudarila pomen zgodnjega in sistematičnega pouka gla-
sovnega zavedanja. V omenjeni stopnji sledimo trem fazam bralnega ra-
zvoja, in sicer je v prvi fazi bralec bolj pozoren na pomen kot na obliko in v
drugi fazi na grafično podobo. V tretji fazi tekoče in natančno bere. Ome-
njenemu sledi stopnja utrjevanja spretnosti branja. Z utrjevanjem bralne
tehnike težimo k avtomatizaciji branja. Hitrejše in natančno branje pa vodi
k boljšemu razumevanju. Obe opredelitvi poudarjata pripravo na šolo, ki
zajema osnove branja.
Podobno navajajo tudi drugi avtorji (Manyak, 2008; Strickland, 2011,
Ropič Kop, 2020). Na dekodiranje v opismenjevanju vpliva proces vidnega
zaznavanja, pri čemer gre za zaznavanje in prepoznavanje grafičnih simbo-
lov, in proces slušnega zaznavanja. Na sposobnost dekodiranja pozitivno
učinkuje zgodnje sistematično spodbujanje glasovnega zavedanja.
Ena od raziskav (Papadimitriou in Vlachos, 2014), ki preverja poveza-
nost glasovnega zavedanja z učenjem branja in pisanja, je potrdila pozitiv-
no povezavo med njimi. Posebne spretnosti, ki se razvijajo v predšolskem
obdobju, napovedujejo bralno uspešnost, tudi natančnost in tekočnost bra-
nja v 1. in 2. razredu osnovne šole. Prepoznavanje otrok s primanjkljaji
predbralnih zmožnosti v predšolskem obdobju in odpravljanje teh težav bi
lahko zmanjšalo nastanek učnih težav pri branju.
44
V našem teoretičnem razmišljanju, ki se močno povezuje z zmožnostjo
branja konec predšolskega obdobja in začetka osnovne šole pred sistema-
tičnim opismenjevanjem, smo pregledali faze usvajanja bralne tehnike raz-
ličnih avtorjev (Gray, 1925; Chall, 1983; povz. iz Pečjak, 1999) in zasledili
različna mnenja o pripravi na branje in začetnem branju, ki pa so še zme-
raj aktualna. Grayeva (1925) prva stopnja, ki obsega predšolsko obdobje in
začetek osnovne šole, vsebuje pripravo na branje. Avtor meni, da naj to ob-
dobje razvija sposobnost pripovedovanja in govornega razumevanja ter
spodbuja rast besedišča in interes za branje. Ta faza naj bi poskrbela za na-
tančno in pravilno izgovorjavo ter razvila zmožnost vidnega in slušnega
razločevanja. V naslednji fazi začetnega obdobja bralnega pouka naj učen-
ci razvijajo interes za branje in sposobnost branja ter pomnjenja enostavnih
besedil. Ob tem spodbujajo željo učencev po samostojnem in neodvisnem
branju. Challova (1983) meni, da otroci predšolskega obdobja v predbral-
nem obdobju pridobivajo znanje o govorjenem in pisnem jeziku ter zna-
nje o črkah, besedah in knjigah. Učenci nato vzpostavijo asociativno zvezo
med glasom in črko ter razvijajo sposobnost vidnega in slušnega razloče-
vanja. Avtorica je poudarila pomen zgodnjega in sistematičnega pouka gla-
sovnega zavedanja. V omenjeni stopnji sledimo trem fazam bralnega ra-
zvoja, in sicer je v prvi fazi bralec bolj pozoren na pomen kot na obliko in v
drugi fazi na grafično podobo. V tretji fazi tekoče in natančno bere. Ome-
njenemu sledi stopnja utrjevanja spretnosti branja. Z utrjevanjem bralne
tehnike težimo k avtomatizaciji branja. Hitrejše in natančno branje pa vodi
k boljšemu razumevanju. Obe opredelitvi poudarjata pripravo na šolo, ki
zajema osnove branja.
Podobno navajajo tudi drugi avtorji (Manyak, 2008; Strickland, 2011,
Ropič Kop, 2020). Na dekodiranje v opismenjevanju vpliva proces vidnega
zaznavanja, pri čemer gre za zaznavanje in prepoznavanje grafičnih simbo-
lov, in proces slušnega zaznavanja. Na sposobnost dekodiranja pozitivno
učinkuje zgodnje sistematično spodbujanje glasovnega zavedanja.
Ena od raziskav (Papadimitriou in Vlachos, 2014), ki preverja poveza-
nost glasovnega zavedanja z učenjem branja in pisanja, je potrdila pozitiv-
no povezavo med njimi. Posebne spretnosti, ki se razvijajo v predšolskem
obdobju, napovedujejo bralno uspešnost, tudi natančnost in tekočnost bra-
nja v 1. in 2. razredu osnovne šole. Prepoznavanje otrok s primanjkljaji
predbralnih zmožnosti v predšolskem obdobju in odpravljanje teh težav bi
lahko zmanjšalo nastanek učnih težav pri branju.
44
