Page 46 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 46
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
manj spodbudnega okolja oz. iz družin s šibkim socialnoekonomskim sta-
tusom. Oblikovali smo dve skupini. V skupini A je bilo več učencev iz manj
spodbudnega okolja s pomanjkljivim znanjem oz. brez znanja slovenskega
jezika in večjim tveganjem pri sistematičnem opismenjevanju. V skupini B
učencev priseljencev ni bilo oz. je bil v posameznem oddelku le eden in so
večinoma prihajali iz bolj spodbudnega okolja.
Branje besed smo razporedili po težavnostni stopnji v štiri skupine, s
čimer smo se približali bralni zmožnosti učencev.
Izvedena raziskava bo v prvi vrsti v neprecenljivo pomoč učiteljem pri
oblikovanju diferenciacije in individualizacije v oddelkih. Prav tako bo raz-
iskava informirala o stanju branja učencev ob vstopu v osnovno šolo.
Metodologija
Individualno smo preverili 192 učencev 1. razreda, ki smo jih razdelili v dve
skupini. V skupini A je bilo 98 učencev in v skupini B 94 učencev. Učenci A
in B skupine so se med seboj bistveno razlikovali, in sicer je bilo v skupini
A več učencev iz družin priseljencev in s šibkim socialno-ekonomskim sta-
tusom. Za preverjanje branja smo skrbno pripravili šestnajst besed, ki smo
jih po težavnostni stopnji razvrstili v štiri sklope. V kolikor učenci niso
prebrali iz prvega sklopa nobene besede, niso nadaljevali z branjem druge-
ga sklopa ipd. Za vsako prebrano besedo so dobili eno točko, to pomeni pri-
dobitev maksimalno štirih točk v enem sklopu. Skupno so lahko v branju
šestnajstih besed dosegli šestnajst točk.
Na nivoju branja, ki zajema dekodiranje oz. vezavo dveh črk/glasov
v besedi, smo izbrali štiri besede (sklop branja besed 1). V tem sklopu je
zgradba treh besed podobna (soglasnik-samoglasnik), četrta beseda je zve-
za samoglasnika in soglasnika. Naslednji sklop štirih besed (sklop branja
besed 2) je bil nekoliko zahtevnejši, saj je vseboval po tri črke. V treh prime-
rih je bila zgradba podobna (soglasnik-samoglasnik-soglasnik) in v enem
primeru nekoliko težja (samoglasnik-soglasnik-samoglasnik). Tretja sku-
pina besed je imela štiri besede in vsaka je imela štiri črke (sklop branja
besed 3). Zgradba teh je bila podobna (soglasnik-samoglasnik-soglasnik-
-samoglasnik). V četrto skupino štirih besed (sklop branja besed 4) smo
izbrali najtežje besede, ki so bile sestavljene iz petih do sedmih črk. Njihova
zgradba je bila težja tudi zato, ker je vsebovala soglasniške sklope.
Za proučevanje razlik med skupinama učencev 1. razreda v branju be-
sed in besedila smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega raziskovanja. Za analizo značilnosti razlik med sku-
46
manj spodbudnega okolja oz. iz družin s šibkim socialnoekonomskim sta-
tusom. Oblikovali smo dve skupini. V skupini A je bilo več učencev iz manj
spodbudnega okolja s pomanjkljivim znanjem oz. brez znanja slovenskega
jezika in večjim tveganjem pri sistematičnem opismenjevanju. V skupini B
učencev priseljencev ni bilo oz. je bil v posameznem oddelku le eden in so
večinoma prihajali iz bolj spodbudnega okolja.
Branje besed smo razporedili po težavnostni stopnji v štiri skupine, s
čimer smo se približali bralni zmožnosti učencev.
Izvedena raziskava bo v prvi vrsti v neprecenljivo pomoč učiteljem pri
oblikovanju diferenciacije in individualizacije v oddelkih. Prav tako bo raz-
iskava informirala o stanju branja učencev ob vstopu v osnovno šolo.
Metodologija
Individualno smo preverili 192 učencev 1. razreda, ki smo jih razdelili v dve
skupini. V skupini A je bilo 98 učencev in v skupini B 94 učencev. Učenci A
in B skupine so se med seboj bistveno razlikovali, in sicer je bilo v skupini
A več učencev iz družin priseljencev in s šibkim socialno-ekonomskim sta-
tusom. Za preverjanje branja smo skrbno pripravili šestnajst besed, ki smo
jih po težavnostni stopnji razvrstili v štiri sklope. V kolikor učenci niso
prebrali iz prvega sklopa nobene besede, niso nadaljevali z branjem druge-
ga sklopa ipd. Za vsako prebrano besedo so dobili eno točko, to pomeni pri-
dobitev maksimalno štirih točk v enem sklopu. Skupno so lahko v branju
šestnajstih besed dosegli šestnajst točk.
Na nivoju branja, ki zajema dekodiranje oz. vezavo dveh črk/glasov
v besedi, smo izbrali štiri besede (sklop branja besed 1). V tem sklopu je
zgradba treh besed podobna (soglasnik-samoglasnik), četrta beseda je zve-
za samoglasnika in soglasnika. Naslednji sklop štirih besed (sklop branja
besed 2) je bil nekoliko zahtevnejši, saj je vseboval po tri črke. V treh prime-
rih je bila zgradba podobna (soglasnik-samoglasnik-soglasnik) in v enem
primeru nekoliko težja (samoglasnik-soglasnik-samoglasnik). Tretja sku-
pina besed je imela štiri besede in vsaka je imela štiri črke (sklop branja
besed 3). Zgradba teh je bila podobna (soglasnik-samoglasnik-soglasnik-
-samoglasnik). V četrto skupino štirih besed (sklop branja besed 4) smo
izbrali najtežje besede, ki so bile sestavljene iz petih do sedmih črk. Njihova
zgradba je bila težja tudi zato, ker je vsebovala soglasniške sklope.
Za proučevanje razlik med skupinama učencev 1. razreda v branju be-
sed in besedila smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega raziskovanja. Za analizo značilnosti razlik med sku-
46
