Page 53 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 53
zmožnost učencev v branju besed v začetku 1. razreda
V tem sklopu ne moremo prezreti tega, da se delež učencev v skupi-
ni A, ki ne berejo, vidno poveča že na dobrih 72 %. Nekateri učenci v sku-
pini A so uspeli prebrati le lažje besede prejšnjega sklopa. To opraviči nuj-
nost razporeditve besed v težavnostne skupine. Delež učencev v skupini B,
ki ne berejo, se počasi veča. V branju nekoliko zahtevnejšega sklopa besed
se odraža vpliv (ne)spodbudnega okolja in potrjuje ugotovitve drugih razi-
skav (Ecalle et al., 2006; Lathouras et al., 2019).
Rezultati tabele 11 izkazujejo v branju »sklopa besed 3« statistično zna-
čilno razliko med skupinama A in B. Rezultati tega sklopa besed kažejo na
največjo razliko (p = 0,000) v branju besede »muca«. Skoraj polovica učen-
cev skupine B je prebrala besedo »muca«, v skupini A je bilo v branju te be-
sede uspešnih le 20,4 % učencev. Nekoliko manjša razlika je v branju bese-
de »sova«. Še manjšo razliko ugotavljamo v branju besed »šola« in »repa«.
Enako število učencev iz skupine B je uspešnejših pri branju besed »šola«
in »repa« in enako število učencev iz skupine A je prebralo besedi »šola« in
»repa«.
Vse besede iz tega sklopa imajo podobno zgradbo: soglasnik-samo-
glasnik-soglasnik-samoglasnik. Ta zgradba nudi oporo v branju tistim
bralcem, ki najprej tiho oz. glasno črkujejo in nato glasno povežejo glaso-
ve črk v paru. To pogosto pomeni na primer naslednje: učenec poimenuje
glasove črk besede »muca: m-u-c-a«. Nato poveže »mu-ca«. Nekateri učenci
nato tudi ponovijo prebrano besedo bolj povezano (»muca«).
V primerjavi rezultatov te tabele s prejšnjimi opazimo, da se uspeš-
nost branja zmanjšuje s težavnostno stopnjo oz. z zahtevnostjo zgradbe be-
sed. Prav tako opazimo, da beležimo v branju zadnjih dveh besed (»šola«,
»repa«) na nivoju vseh učencev skupin A in B le 30,2 % uspešnost.
Tabela 11: Rezultati - testa skupin A in B v zmožnosti branja »sklopa besed 3«
Besede Skupina A Skupina B Skupaj Rezultati
χ2- testa
muca
sova 0 1 0 1 010 1
šola f f% f f% f f% f f% f f%
repa χ2 p
78 79,6 20 20,4 48 51,1 46 48,9 126 65,6 66 34,4 χ2=17,309
p = 0,000
76 77,6 22 22,4 53 56,4 41 43,6 129 67,2 63 32,8 χ2= 9,752
p = 0,002
77 78,6 21 21,4 57 60,6 37 39,4 134 69,8 58 30,2 χ2=7,319
p= 0,007
77 78,6 21 21,4 57 60,6 37 39,4 134 69,8 58 30,2 χ2= 7,319
p = 0,007
53
V tem sklopu ne moremo prezreti tega, da se delež učencev v skupi-
ni A, ki ne berejo, vidno poveča že na dobrih 72 %. Nekateri učenci v sku-
pini A so uspeli prebrati le lažje besede prejšnjega sklopa. To opraviči nuj-
nost razporeditve besed v težavnostne skupine. Delež učencev v skupini B,
ki ne berejo, se počasi veča. V branju nekoliko zahtevnejšega sklopa besed
se odraža vpliv (ne)spodbudnega okolja in potrjuje ugotovitve drugih razi-
skav (Ecalle et al., 2006; Lathouras et al., 2019).
Rezultati tabele 11 izkazujejo v branju »sklopa besed 3« statistično zna-
čilno razliko med skupinama A in B. Rezultati tega sklopa besed kažejo na
največjo razliko (p = 0,000) v branju besede »muca«. Skoraj polovica učen-
cev skupine B je prebrala besedo »muca«, v skupini A je bilo v branju te be-
sede uspešnih le 20,4 % učencev. Nekoliko manjša razlika je v branju bese-
de »sova«. Še manjšo razliko ugotavljamo v branju besed »šola« in »repa«.
Enako število učencev iz skupine B je uspešnejših pri branju besed »šola«
in »repa« in enako število učencev iz skupine A je prebralo besedi »šola« in
»repa«.
Vse besede iz tega sklopa imajo podobno zgradbo: soglasnik-samo-
glasnik-soglasnik-samoglasnik. Ta zgradba nudi oporo v branju tistim
bralcem, ki najprej tiho oz. glasno črkujejo in nato glasno povežejo glaso-
ve črk v paru. To pogosto pomeni na primer naslednje: učenec poimenuje
glasove črk besede »muca: m-u-c-a«. Nato poveže »mu-ca«. Nekateri učenci
nato tudi ponovijo prebrano besedo bolj povezano (»muca«).
V primerjavi rezultatov te tabele s prejšnjimi opazimo, da se uspeš-
nost branja zmanjšuje s težavnostno stopnjo oz. z zahtevnostjo zgradbe be-
sed. Prav tako opazimo, da beležimo v branju zadnjih dveh besed (»šola«,
»repa«) na nivoju vseh učencev skupin A in B le 30,2 % uspešnost.
Tabela 11: Rezultati - testa skupin A in B v zmožnosti branja »sklopa besed 3«
Besede Skupina A Skupina B Skupaj Rezultati
χ2- testa
muca
sova 0 1 0 1 010 1
šola f f% f f% f f% f f% f f%
repa χ2 p
78 79,6 20 20,4 48 51,1 46 48,9 126 65,6 66 34,4 χ2=17,309
p = 0,000
76 77,6 22 22,4 53 56,4 41 43,6 129 67,2 63 32,8 χ2= 9,752
p = 0,002
77 78,6 21 21,4 57 60,6 37 39,4 134 69,8 58 30,2 χ2=7,319
p= 0,007
77 78,6 21 21,4 57 60,6 37 39,4 134 69,8 58 30,2 χ2= 7,319
p = 0,007
53
