Page 35 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 35
varjanje vključujoče šolske kultur e: usposabljanje po mer i r avnateljev_ic
Področja potreb po Sploh ne Potrebu- Potrebujem Nujno M SD
strokovnem usposa- potrebujem jem v manjši v večji meri potrebujem
bljanju meri
Zavedanje lastnih pre- 10,3 31,8
pričanj o raznolikosti 46,7 9,3 2,41 0,80
in inkluziji
Zavedanje svojih ne- 16,8 48,6 26,2 8,4 2,26 0,84
-inkluzivnih praks
Opombe: IŠK = inkluzivna šolska kultura.
Diskusija
Pedagoška vizija, cilji in prakse vodenja ravnateljev_ic vplivajo na to, kako
se na šolski ravni izraža raznolikost in vključujoča šolska kultura (Hajiso-
teriou in Angelides, 2013; Keung in Rockinson-Szapkiw, 2013; McGlynn,
2008), katere razvoj je kompleksen proces, ravnatelje_ice pa je za to pot-
rebno ustrezno usposobiti (Davila, 2009; Dyson et al., 2004; Young et al.,
2010), še posebej na področju vključujočih in nediskriminatornih praks,
strategij razvoja vključujočih vrednot, sodelovanja itd. Učinkovit progam
strokovnega usposabljanja se mora povezovati z izkušnjami in potrebami
ravnateljev_ic in kontekstom, v katerem udeleženci_ke delujejo (npr. Cor-
dingley et al., 2015). Namen naše študije je bil raziskati predhodne izkušnje
z usposabljanjem ter potrebe ravnateljev_ic slovenskih osnovnih in sre-
dnjih šol po usposabljanju na področju vključujoče šolske kulture in tako
zagotoviti ozadje za nadaljnji razvoj programov poklicnega razvoja, ki bi
lahko te specifične potrebe podprli.
Rezultati naše študije kažejo, da je večina slovenskih ravnateljev_ic že
sodelovala v usposabljanju(ih) na področju ustvarjanja vključujoče šolske
kulture. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da je večina slovenskih ravnate-
ljev_ic opremljenih z znanji in kompetencami, potrebnimi za vzpostavlja-
nje in vzdrževanje vključujoče šolske kulture, vendar temu ni tako, saj več
kot polovica istih ravnateljev_ic izraža potrebo po dodatnem izobraževa-
nju preko vseh področij »v večji meri« oziroma »nujno« (več v Tabeli 2). Do
podobnih zaključkov so prišli tudi drugi raziskovalci (npr. Bai in Martin,
2015; Bustamante et al., 2009). Najpogosteje so ravnatelji_ce poročali_e o
sodelovanju na usposabljanju znotraj šole ter na instituciji na državni rav-
ni. Druge vrste usposabljanja so bile veliko redkejše. Na voljo je na primer
veliko brezplačnih spletnih usposabljanj in študijskih programov (npr. na
spletni strani Class central, o razumevanju raznolikost in inkluzije), ki se
jih naši_e ravnatelji_ce skorajda ne poslužujejo oziroma se jih niso poslu-
35
Področja potreb po Sploh ne Potrebu- Potrebujem Nujno M SD
strokovnem usposa- potrebujem jem v manjši v večji meri potrebujem
bljanju meri
Zavedanje lastnih pre- 10,3 31,8
pričanj o raznolikosti 46,7 9,3 2,41 0,80
in inkluziji
Zavedanje svojih ne- 16,8 48,6 26,2 8,4 2,26 0,84
-inkluzivnih praks
Opombe: IŠK = inkluzivna šolska kultura.
Diskusija
Pedagoška vizija, cilji in prakse vodenja ravnateljev_ic vplivajo na to, kako
se na šolski ravni izraža raznolikost in vključujoča šolska kultura (Hajiso-
teriou in Angelides, 2013; Keung in Rockinson-Szapkiw, 2013; McGlynn,
2008), katere razvoj je kompleksen proces, ravnatelje_ice pa je za to pot-
rebno ustrezno usposobiti (Davila, 2009; Dyson et al., 2004; Young et al.,
2010), še posebej na področju vključujočih in nediskriminatornih praks,
strategij razvoja vključujočih vrednot, sodelovanja itd. Učinkovit progam
strokovnega usposabljanja se mora povezovati z izkušnjami in potrebami
ravnateljev_ic in kontekstom, v katerem udeleženci_ke delujejo (npr. Cor-
dingley et al., 2015). Namen naše študije je bil raziskati predhodne izkušnje
z usposabljanjem ter potrebe ravnateljev_ic slovenskih osnovnih in sre-
dnjih šol po usposabljanju na področju vključujoče šolske kulture in tako
zagotoviti ozadje za nadaljnji razvoj programov poklicnega razvoja, ki bi
lahko te specifične potrebe podprli.
Rezultati naše študije kažejo, da je večina slovenskih ravnateljev_ic že
sodelovala v usposabljanju(ih) na področju ustvarjanja vključujoče šolske
kulture. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da je večina slovenskih ravnate-
ljev_ic opremljenih z znanji in kompetencami, potrebnimi za vzpostavlja-
nje in vzdrževanje vključujoče šolske kulture, vendar temu ni tako, saj več
kot polovica istih ravnateljev_ic izraža potrebo po dodatnem izobraževa-
nju preko vseh področij »v večji meri« oziroma »nujno« (več v Tabeli 2). Do
podobnih zaključkov so prišli tudi drugi raziskovalci (npr. Bai in Martin,
2015; Bustamante et al., 2009). Najpogosteje so ravnatelji_ce poročali_e o
sodelovanju na usposabljanju znotraj šole ter na instituciji na državni rav-
ni. Druge vrste usposabljanja so bile veliko redkejše. Na voljo je na primer
veliko brezplačnih spletnih usposabljanj in študijskih programov (npr. na
spletni strani Class central, o razumevanju raznolikost in inkluzije), ki se
jih naši_e ravnatelji_ce skorajda ne poslužujejo oziroma se jih niso poslu-
35
