Page 33 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 33
ustvarjanje vključujoče šolske kultur e: usposabljanje po mer i r avnateljev_ic
tudi v tem, da se količina prepoznanih karakteristik med odgovori ravna-
teljev_ic osnovnih (M = 6,49, SD = 1,88) in srednjih šol (M = 5,91, SD = 2,30)
ne razlikuje statistično pomembno (t(96) = 1.23, p = .22).
Ne glede na predhodna usposabljanja, ravnatelji_ce še vedno izražajo
veliko potreb po usposabljanju na področju ustvarjanja vključujoče šolske
kulture (M = 2,66; SD = 0,50). Tudi v izraženih potrebah po usposabljanju
preko vseh področij ustvarjanja vključujoče šolske klime se ravnatelji_ce
osnovnih (M = 2,66; SD = 0,51) in srednjih šol (M = 2,66; SD = 0,48) ne raz-
likujejo statistično pomembno (t(97) = 0.01, p = .99).
V Tabeli 2 lahko razberemo, katera specifična področja znotraj ustvar-
janja vključujoče šolske kulture bi ravnatelji_ce želeli_e nadgraditi in kje
se čutijo v svoji praksi bolj kompetentni. V tabeli so prikazani deleži rav-
nateljev_ic, ki so izbrali določen odgovor (od 1 - »Sploh ne potrebujem« do
4 - »Nujno potrebujem«) ter povprečen odgovor na postavko preko vseh
udeležencev raziskave (in pripadajoča standardna deviacija). Kot najbolj
nujne teme, kjer bi potrebovali_e dodatno znanje, ravnatelji_ce izpostav-
ljajo pripravo šolskega osebja na primerno odzivanje na različnost učen-
cev, razvijanje in udejanjenje jasnih pravil za osebje, ki bi podpiralo razvoj
vključujoče šolske kulture, spodbujanje vključujočih učnih praks učiteljev,
razvijanje in spodbujanje sodelovanja med učenci, učitelji in drugimi de-
ležniki ter zbiranje in upravljanje finančnih in človeških virov za podporo
vključujoči šolski kulturi. Najmanj potreb izražajo pri spodbujanju ustvar-
janja vključujočega fizičnega okolja ter zavedanja lastnih (ne)inkluzivnih
praks in prepričanj o raznolikosti in inkluziji. Če združimo tiste udeležen-
ce_ke, ki čutijo večjo potrebno po usposabljanju na tem področju (odgovo-
ra 3 in 4 oz. tiste, ki »potrebujejo usposabljanje v večji meri« in tiste, ki »pot-
rebujejo usposabljanje nujno«), se delež le-teh giblje med 34,6 % in 72,9 %
preko vseh izbranih področij (M = 58,05 %). Tako tudi ustvarjanje vključu-
jočega fizičnega okolja, ki se sicer uvršča med manj nujne teme, postane re-
lativno pomembna tema usposabljanja za kar 49,5 % ravnateljev_ic. Hkra-
ti tudi redkost izbire odgovora »Sploh ne potrebujem« (0 – 16,8 %; M = 4,4
% ), nakazuje, da je prisotna potreba po dodatnem usposabljanju. Prav tako
je 14,1 % (8,4 % – 28 %) ravnateljev_ic izrazilo nujno potrebo (odgovor 4) po
dodatnem usposabljanju preko vseh področij.
33
tudi v tem, da se količina prepoznanih karakteristik med odgovori ravna-
teljev_ic osnovnih (M = 6,49, SD = 1,88) in srednjih šol (M = 5,91, SD = 2,30)
ne razlikuje statistično pomembno (t(96) = 1.23, p = .22).
Ne glede na predhodna usposabljanja, ravnatelji_ce še vedno izražajo
veliko potreb po usposabljanju na področju ustvarjanja vključujoče šolske
kulture (M = 2,66; SD = 0,50). Tudi v izraženih potrebah po usposabljanju
preko vseh področij ustvarjanja vključujoče šolske klime se ravnatelji_ce
osnovnih (M = 2,66; SD = 0,51) in srednjih šol (M = 2,66; SD = 0,48) ne raz-
likujejo statistično pomembno (t(97) = 0.01, p = .99).
V Tabeli 2 lahko razberemo, katera specifična področja znotraj ustvar-
janja vključujoče šolske kulture bi ravnatelji_ce želeli_e nadgraditi in kje
se čutijo v svoji praksi bolj kompetentni. V tabeli so prikazani deleži rav-
nateljev_ic, ki so izbrali določen odgovor (od 1 - »Sploh ne potrebujem« do
4 - »Nujno potrebujem«) ter povprečen odgovor na postavko preko vseh
udeležencev raziskave (in pripadajoča standardna deviacija). Kot najbolj
nujne teme, kjer bi potrebovali_e dodatno znanje, ravnatelji_ce izpostav-
ljajo pripravo šolskega osebja na primerno odzivanje na različnost učen-
cev, razvijanje in udejanjenje jasnih pravil za osebje, ki bi podpiralo razvoj
vključujoče šolske kulture, spodbujanje vključujočih učnih praks učiteljev,
razvijanje in spodbujanje sodelovanja med učenci, učitelji in drugimi de-
ležniki ter zbiranje in upravljanje finančnih in človeških virov za podporo
vključujoči šolski kulturi. Najmanj potreb izražajo pri spodbujanju ustvar-
janja vključujočega fizičnega okolja ter zavedanja lastnih (ne)inkluzivnih
praks in prepričanj o raznolikosti in inkluziji. Če združimo tiste udeležen-
ce_ke, ki čutijo večjo potrebno po usposabljanju na tem področju (odgovo-
ra 3 in 4 oz. tiste, ki »potrebujejo usposabljanje v večji meri« in tiste, ki »pot-
rebujejo usposabljanje nujno«), se delež le-teh giblje med 34,6 % in 72,9 %
preko vseh izbranih področij (M = 58,05 %). Tako tudi ustvarjanje vključu-
jočega fizičnega okolja, ki se sicer uvršča med manj nujne teme, postane re-
lativno pomembna tema usposabljanja za kar 49,5 % ravnateljev_ic. Hkra-
ti tudi redkost izbire odgovora »Sploh ne potrebujem« (0 – 16,8 %; M = 4,4
% ), nakazuje, da je prisotna potreba po dodatnem usposabljanju. Prav tako
je 14,1 % (8,4 % – 28 %) ravnateljev_ic izrazilo nujno potrebo (odgovor 4) po
dodatnem usposabljanju preko vseh področij.
33
