Page 342 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 342
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
jo intuitivno (Piaget, 1952 v Manfreda Kolar, 2006) oziroma zaznavno
(Gast,1957; Pufall, Shaw in Syrdal – Larsky, 1973 v Manfreda Kolar, 2006).
To pomeni, da brez štetja, le s pogledom, povejo število ali podajo ustrezno
število predmetov. Praviloma prepoznavajo števila, manjša od 3.
Prepoznavanje je edina strategija, ki je otrokom služila pri prehajanjih
iz simbolne v katerokoli drugo reprezentacijo in obratno. Pri prehajanjih
med konkretno in grafično reprezentacijo in obratno so otroci uporabljali
tudi prirejanje. Prirejanje je predhodnik štetja in je enostavnejši proces od
štetja. Druge reprezentacije prirejanja ne omogočajo. Ko je bilo predstavlje-
no število za otroke preveliko, da bi ga prepoznali, so začeli šteti.
Opazila sem, da si otroci pri štetju pomagajo z dotikanjem predme-
tov ali slik med štetjem. Mlajši kot so, bolj pogosto so to počeli. Starejši kot
so otroci, manj je fizičnega stika med štetjem. Sprva premikajo ali se doti-
kajo predmetov, kasneje s prstom od daleč štejejo, nato s kimajočo glavo in
končno le še s pogledom.
Podobno je z glasnim štetjem. Starejši kot so otroci, manj je glasnega
štetja. Lahko štejejo šepetaje, lahko štejejo s premikajočimi se ustnicami,
lahko pa neslišno. Opazila sem, da so bolj napredne strategije lahko pripo-
mogle tudi k več napakam. Otroci so delali več napak tudi zaradi uporabe
manj zanesljivih strategij, npr. da so šteli in orehe spravljali v dlan, pri več-
jih številih jim zmanjka prostora v dlani in se zato izgubili, koliko so jih že
prešteli, medtem ko so jih lovili, ko so jim padali iz dlani. Tudi med dotika-
njem orehov so se izgubili, ko so za hip pogledali drugam.
Med dobre strategije pravilnega prehajanja med reprezentacijami spa-
da preverjanje. Otroci, ki so preverjali, če so prav šteli, so praviloma starej-
ši.
Nekateri otroci te starosti so v prehajanjih že bili sposobni med pre-
hajanjem mimogrede razložiti, iz katerih dveh števil je sestavljeno določe-
no število. Spontano so začeli razvijati in uporabljati nove strategije pri pre-
hajanju med reprezentacijami: računske funkcije seštevanja in odštevanja.
Nekateri otroci so si med prehajanjem med reprezentacijami pomagali
tudi s prsti. Npr. da so za vsak prešteti oreh izprožili prst na roki.
Otroci so med reprezentacijami prehajali tudi neustrezno. Vsa neu-
strezna prehajanja otrok sem razvrstila v različne kategorije: ugibanje; veli-
ko; najvišje število, ki ga poznam; neupoštevanje načel štetja; proceduralna
napaka oz. nenatančnost; ne morem ali nočem.
342
jo intuitivno (Piaget, 1952 v Manfreda Kolar, 2006) oziroma zaznavno
(Gast,1957; Pufall, Shaw in Syrdal – Larsky, 1973 v Manfreda Kolar, 2006).
To pomeni, da brez štetja, le s pogledom, povejo število ali podajo ustrezno
število predmetov. Praviloma prepoznavajo števila, manjša od 3.
Prepoznavanje je edina strategija, ki je otrokom služila pri prehajanjih
iz simbolne v katerokoli drugo reprezentacijo in obratno. Pri prehajanjih
med konkretno in grafično reprezentacijo in obratno so otroci uporabljali
tudi prirejanje. Prirejanje je predhodnik štetja in je enostavnejši proces od
štetja. Druge reprezentacije prirejanja ne omogočajo. Ko je bilo predstavlje-
no število za otroke preveliko, da bi ga prepoznali, so začeli šteti.
Opazila sem, da si otroci pri štetju pomagajo z dotikanjem predme-
tov ali slik med štetjem. Mlajši kot so, bolj pogosto so to počeli. Starejši kot
so otroci, manj je fizičnega stika med štetjem. Sprva premikajo ali se doti-
kajo predmetov, kasneje s prstom od daleč štejejo, nato s kimajočo glavo in
končno le še s pogledom.
Podobno je z glasnim štetjem. Starejši kot so otroci, manj je glasnega
štetja. Lahko štejejo šepetaje, lahko štejejo s premikajočimi se ustnicami,
lahko pa neslišno. Opazila sem, da so bolj napredne strategije lahko pripo-
mogle tudi k več napakam. Otroci so delali več napak tudi zaradi uporabe
manj zanesljivih strategij, npr. da so šteli in orehe spravljali v dlan, pri več-
jih številih jim zmanjka prostora v dlani in se zato izgubili, koliko so jih že
prešteli, medtem ko so jih lovili, ko so jim padali iz dlani. Tudi med dotika-
njem orehov so se izgubili, ko so za hip pogledali drugam.
Med dobre strategije pravilnega prehajanja med reprezentacijami spa-
da preverjanje. Otroci, ki so preverjali, če so prav šteli, so praviloma starej-
ši.
Nekateri otroci te starosti so v prehajanjih že bili sposobni med pre-
hajanjem mimogrede razložiti, iz katerih dveh števil je sestavljeno določe-
no število. Spontano so začeli razvijati in uporabljati nove strategije pri pre-
hajanju med reprezentacijami: računske funkcije seštevanja in odštevanja.
Nekateri otroci so si med prehajanjem med reprezentacijami pomagali
tudi s prsti. Npr. da so za vsak prešteti oreh izprožili prst na roki.
Otroci so med reprezentacijami prehajali tudi neustrezno. Vsa neu-
strezna prehajanja otrok sem razvrstila v različne kategorije: ugibanje; veli-
ko; najvišje število, ki ga poznam; neupoštevanje načel štetja; proceduralna
napaka oz. nenatančnost; ne morem ali nočem.
342
