Page 338 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 338
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
zastavim štiri primere števil. Za osnovo sem vzela dve števili do števila 5, in
dve števili od števila 6 do 10.
Opazovala sem njihovo aktivnost pri posameznih nalogah štetja ter
posebnosti. Dobila sem ustne odgovore otrok ali reakcije na vprašanja, ki
sem jih sproti beležila v opazovalno tabelo.
Prvo raziskovalno vprašanje:
Uspešnost pri štetju glede na starost otrok
Prvo raziskovalno vprašanje sem navezala na otrokovo uspešnost v pove-
zavi s starostjo otroka. Podatke za odgovor na to vprašanje sem pridobila
z vprašanjem Do koliko znaš šteti? V drugem delu sem preverjala otrokovo
razumevanje načel štetja: načela urejenosti, načela povratnega enoličnega
prirejanja in načela kardinalnosti.
Na vprašanje Do koliko znaš šteti? so otroci odgovarjali na različne na-
čine. Nekateri so povedali določeno število, nekateri so skomignili z rame-
ni, nekateri so začeli ob vprašanju šteti. Otroke, ki so bili v zadregi, sem
spodbudila, da štejejo, do kolikor gre. 43,9 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta
zna besedno šteti do 5. 50,4 %, otrok, starih od 4 do 4,5 leta, šteje do 10 ali
več. Otrok, starih med 5 in 5,5 leta, ki štejejo do 10 in več, pa je 88,2 %.
Pridobljeni rezultati potrjujejo Wynnovo (Cordes in Gelman, 2005)
ugotovitev, da otroci pri približno treh letih in pol začenjajo razumeti tudi
večje sklope predmetov, to je več od štirih predmetov, kar pomeni, da pri
štetju več kot štirih predmetih upoštevajo vsa načela štetja.
V drugem delu sem želela dobiti podatke o štetju otrok po načelih šte-
tja. Podatke sem pridobila z nalogami, ki sem jih zastavila otrokom s po-
močjo lutke veverice. Vprašam jih, ali prav štejem: 3, 1, 5, 2, 8, 9, 10. Začnem
šteti prste: 1, 2, preskočila tretji prst, 3, 4. Otroka vprašam, če je prav, potem
drugič spet štejem prste: 1, 2, 3, 3, 4. Vprašam otroka, ali je tako prav in po-
skusim šteti prste še tretjič: 1, 2, 3 in 4 na istem prstu, 5, 6.
Na vprašanja za preverjanje razumevanja načela urejenosti je pravilno
odgovorilo 25 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta, 62,5 % otrok, starih od 4 do 4,5
leta, in vsi otroci, stari od 5 do 5,5 leta.
Fusson, 1988, Siegler in Robinson, 1982 (v Geary, 1994), pravijo, da ve-
čina 3- do 4-letnikov pozna imena števil od ena do deset v pravem vrstnem
redu. Iz tega bi lahko sklepali, da je populacija našega vzorca manj uspe-
šna pri načelu urejenosti. Po drugi strani V. Manfreda Kolar meni, da ima
otrok lahko težave pri urejanju dolge liste imen števil. Manjšo uspešnost 3-
338
zastavim štiri primere števil. Za osnovo sem vzela dve števili do števila 5, in
dve števili od števila 6 do 10.
Opazovala sem njihovo aktivnost pri posameznih nalogah štetja ter
posebnosti. Dobila sem ustne odgovore otrok ali reakcije na vprašanja, ki
sem jih sproti beležila v opazovalno tabelo.
Prvo raziskovalno vprašanje:
Uspešnost pri štetju glede na starost otrok
Prvo raziskovalno vprašanje sem navezala na otrokovo uspešnost v pove-
zavi s starostjo otroka. Podatke za odgovor na to vprašanje sem pridobila
z vprašanjem Do koliko znaš šteti? V drugem delu sem preverjala otrokovo
razumevanje načel štetja: načela urejenosti, načela povratnega enoličnega
prirejanja in načela kardinalnosti.
Na vprašanje Do koliko znaš šteti? so otroci odgovarjali na različne na-
čine. Nekateri so povedali določeno število, nekateri so skomignili z rame-
ni, nekateri so začeli ob vprašanju šteti. Otroke, ki so bili v zadregi, sem
spodbudila, da štejejo, do kolikor gre. 43,9 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta
zna besedno šteti do 5. 50,4 %, otrok, starih od 4 do 4,5 leta, šteje do 10 ali
več. Otrok, starih med 5 in 5,5 leta, ki štejejo do 10 in več, pa je 88,2 %.
Pridobljeni rezultati potrjujejo Wynnovo (Cordes in Gelman, 2005)
ugotovitev, da otroci pri približno treh letih in pol začenjajo razumeti tudi
večje sklope predmetov, to je več od štirih predmetov, kar pomeni, da pri
štetju več kot štirih predmetih upoštevajo vsa načela štetja.
V drugem delu sem želela dobiti podatke o štetju otrok po načelih šte-
tja. Podatke sem pridobila z nalogami, ki sem jih zastavila otrokom s po-
močjo lutke veverice. Vprašam jih, ali prav štejem: 3, 1, 5, 2, 8, 9, 10. Začnem
šteti prste: 1, 2, preskočila tretji prst, 3, 4. Otroka vprašam, če je prav, potem
drugič spet štejem prste: 1, 2, 3, 3, 4. Vprašam otroka, ali je tako prav in po-
skusim šteti prste še tretjič: 1, 2, 3 in 4 na istem prstu, 5, 6.
Na vprašanja za preverjanje razumevanja načela urejenosti je pravilno
odgovorilo 25 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta, 62,5 % otrok, starih od 4 do 4,5
leta, in vsi otroci, stari od 5 do 5,5 leta.
Fusson, 1988, Siegler in Robinson, 1982 (v Geary, 1994), pravijo, da ve-
čina 3- do 4-letnikov pozna imena števil od ena do deset v pravem vrstnem
redu. Iz tega bi lahko sklepali, da je populacija našega vzorca manj uspe-
šna pri načelu urejenosti. Po drugi strani V. Manfreda Kolar meni, da ima
otrok lahko težave pri urejanju dolge liste imen števil. Manjšo uspešnost 3-
338
