Page 340 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 340
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Rezultat Spearmanovega korelacijskega koeficienta kaže, da sta starost
in besedno štetje močno povezana (Spearman r = 0,70, st. pom. = 0,000).
Drugo raziskovalno vprašanje:
Uspešnost prehajanja med reprezentacijami
Vsako prehajanje med reprezentacijami je imelo štiri števila oz. štiri možna
prehajanja. Naloge prehajanja iz konkretno v jezikovno prehajanje je nala-
galo, da otrok pove, koliko orehov je v posodi. Naloga konkretno-grafične-
ga prehajanja je otroku nalagala, da nariše, koliko orehov vidi v posodi. Pri
konkretno-simbolnem prehajanju je otrok med zapisanimi števili izbral,
katero predstavlja pravo število orehov v posodi. Pri grafično-konkretnem
prehajanju je otrok v posodo naložil toliko orehov, kot jih je videl na sliki.
Pri grafično-jezikovnem prehajanju je otrok povedal, koliko orehov vidi na
sliki. Pri grafično-simbolnem prehajanju je otrok pokazal, s katerim števi-
lom napišemo, koliko je orehov na sliki. Pri jezikovno-grafičnem prehaja-
nju je otrok dobil navodilo, da nariše določeno število orehov. Pri simbol-
no-grafičnem prehajanju je otrok dobil povabilo, da nariše toliko orehov,
kot je zapisano na listu. Pri simbolno-konkretnem prehajanju je otrok nab-
ral toliko orehov, kot jih je videl zapisanih s številom na listu. Pri jezikov-
no-konkretnem prehajanju je otrok nabral število orehov, kot ga je slišal.
Pri jezikovno-simbolnem prehajanju je pokazal, kako se napiše določeno
število, ki ga je slišal. Pri simbolno-jezikovnem prehajanju je otrok pove-
dal, katero število je zapisano na listu.
Seštela sem vsa pravilna prehajanja posameznega prehoda med repre-
zentacijami, nato pa prehajanja med reprezentacijami uredila po številu
pravilnih odgovorov.
V nadaljevanju v grafu 1 predstavljam rezultate, ki odgovarjajo na
vprašanja, katere reprezentacije števil otroci najtežje interpretirajo in ka-
tere najlažje.
Rezultati v grafu 1 kažejo na to, da je od vseh prehodov med reprezen-
tacijami otrokom najtežje prehajati iz konkretne v simbolno reprezentaci-
jo. V nalogi je pravilno prehajala petina otrok (20,83 %) otrok. Najlažje je
bilo otrokom prehajati iz grafične v konkretno reprezentacijo, v povprečju
sta nalogo pravilno rešili dve tretjini (69,8 %) otrok. Zelo zanimivo je, da je
bilo otrokom lažje prehajati iz grafične v konkretno in iz grafične v jezikov-
no reprezentacijo in ne iz konkretne v grafično ali jezikovno reprezentaci-
jo. Da je prišlo do takšnega rezultata, si razlagam s tem, da je bilo verjetno
otrokom lažje šteti orehe na sliki, ki se ne premikajo, kot pa prave premi-
340
Rezultat Spearmanovega korelacijskega koeficienta kaže, da sta starost
in besedno štetje močno povezana (Spearman r = 0,70, st. pom. = 0,000).
Drugo raziskovalno vprašanje:
Uspešnost prehajanja med reprezentacijami
Vsako prehajanje med reprezentacijami je imelo štiri števila oz. štiri možna
prehajanja. Naloge prehajanja iz konkretno v jezikovno prehajanje je nala-
galo, da otrok pove, koliko orehov je v posodi. Naloga konkretno-grafične-
ga prehajanja je otroku nalagala, da nariše, koliko orehov vidi v posodi. Pri
konkretno-simbolnem prehajanju je otrok med zapisanimi števili izbral,
katero predstavlja pravo število orehov v posodi. Pri grafično-konkretnem
prehajanju je otrok v posodo naložil toliko orehov, kot jih je videl na sliki.
Pri grafično-jezikovnem prehajanju je otrok povedal, koliko orehov vidi na
sliki. Pri grafično-simbolnem prehajanju je otrok pokazal, s katerim števi-
lom napišemo, koliko je orehov na sliki. Pri jezikovno-grafičnem prehaja-
nju je otrok dobil navodilo, da nariše določeno število orehov. Pri simbol-
no-grafičnem prehajanju je otrok dobil povabilo, da nariše toliko orehov,
kot je zapisano na listu. Pri simbolno-konkretnem prehajanju je otrok nab-
ral toliko orehov, kot jih je videl zapisanih s številom na listu. Pri jezikov-
no-konkretnem prehajanju je otrok nabral število orehov, kot ga je slišal.
Pri jezikovno-simbolnem prehajanju je pokazal, kako se napiše določeno
število, ki ga je slišal. Pri simbolno-jezikovnem prehajanju je otrok pove-
dal, katero število je zapisano na listu.
Seštela sem vsa pravilna prehajanja posameznega prehoda med repre-
zentacijami, nato pa prehajanja med reprezentacijami uredila po številu
pravilnih odgovorov.
V nadaljevanju v grafu 1 predstavljam rezultate, ki odgovarjajo na
vprašanja, katere reprezentacije števil otroci najtežje interpretirajo in ka-
tere najlažje.
Rezultati v grafu 1 kažejo na to, da je od vseh prehodov med reprezen-
tacijami otrokom najtežje prehajati iz konkretne v simbolno reprezentaci-
jo. V nalogi je pravilno prehajala petina otrok (20,83 %) otrok. Najlažje je
bilo otrokom prehajati iz grafične v konkretno reprezentacijo, v povprečju
sta nalogo pravilno rešili dve tretjini (69,8 %) otrok. Zelo zanimivo je, da je
bilo otrokom lažje prehajati iz grafične v konkretno in iz grafične v jezikov-
no reprezentacijo in ne iz konkretne v grafično ali jezikovno reprezentaci-
jo. Da je prišlo do takšnega rezultata, si razlagam s tem, da je bilo verjetno
otrokom lažje šteti orehe na sliki, ki se ne premikajo, kot pa prave premi-
340
