Page 339 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 339
pr ehajanje med r epr ezentacijami števil kot pok azatelj r azumevanja ...
do 3,5-letnikov in 4- do 4,5-letnikov lahko razložim z raziskavo Briars in Si-
eglerja (1984, v Manfreda Kolar, 2006), v kateri sta ugotovila, da so bili otro-
ci manj uspešni, ko so morali potrditi ali ovreči načine štetja raziskovalca,
kot pri nalogah, ko so morali sami šteti različno velike množice predme-
tov. Možno je tudi, da si je nekaj otrok razlagalo, da veverica pač šteje na
tak način.
Uspešnih pri prepoznavanju načela povratno enoličnega prirejanja je v
povprečju 25 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta, 43,8 % otrok, starih od 4 do 4,5
leta, in 87,8 % otrok, starih od 5 do 5,5 leta.
Načelo kardinalnosti sem preverjala s pomočjo lutke veverice, ki je na
mizo postavila košaro z orehi in majhno posodo. Posameznega otroka sem
prosila, da vanjo nabere 1 oreh. Posodo z nabranim orehom sem izpraznila,
nato je prošnjo ponovila še za števila 3, 7 in 10. Odgovore otrok sem sproti
vpisovala v opazovalne tabele.
Skupno načelo kardinalnosti razume slaba polovica (43,8 %) otrok,
starih od 3 do 3,5 leta, dobra polovica (51,6 %) otrok, starih od 4 do 4,5 leta,
in večina (84,4 %) otrok, starih od 5 do 5,5 leta. Uspešnost otrok pri načelu
kardinalnosti v povprečju enakomerno raste glede na starost otrok, kljub
vsemu pri številu 4 preseneti enak odstotek v uspešnosti 3–3,5- in 4–4,5-let-
nih otrok. Eno leto predstavlja veliko razliko v razumevanju števil, zato po-
datek preseneti. V. Manfreda Kolar (2006) razlaga, da otrok pridobi razu-
mevanje proceduralnih načel štetja pri starosti treh let in pol, ni pa znano,
do katerega števila velja trditev. Da ni razlike med 3–3,5- in 4–4,5-letniki do
števila 4, pripisujem majhnemu vzorcu. Že med samim izvajanjem sem bila
v dilemi, ali so 3-letniki bolj spretni od povprečja ali pa 4-letniki malo manj
spretni od povprečja. Med teoretiki je Wynn (Cordes in Gelman, 2005) v
svoji raziskavi ugotovil, da so bili otroci, mlajši od 3 in pol let skoraj vedno
neuspešni v nalogah tipa Podaj x živalic lutki. Potemtakem so bili 3-letni ot-
roci v mojem vzorcu v povprečju uspešnejši.
Razbrala sem, da so otroci z vsakim letom bolj uspešni pri načelu kar-
dinalnosti za vedno večja števila. Zakaj je bilo pri otrocih, starih od 5 do
5,5 leta, enako število pravilnih odgovorov za števili 7 in 10, pojasni Wynn
(1990, 1992b, v Cordes in Gelman, 2005), ki pravi, da ko otrok enkrat osvoji
štiri predmete, to naj bi bilo pri približno 3 letih in pol, potem razume tudi
večje sklope predmetov.
Vsa načela štetja v povprečju razume tretjina (34,4 %) 3- do 3,5-letnih
otrok, skoraj polovica (49,2 %) otrok, starih od 4 do 4,5 leta, in večina (90,6
%) otrok, starih od 5 do 5,5 leta.
339
do 3,5-letnikov in 4- do 4,5-letnikov lahko razložim z raziskavo Briars in Si-
eglerja (1984, v Manfreda Kolar, 2006), v kateri sta ugotovila, da so bili otro-
ci manj uspešni, ko so morali potrditi ali ovreči načine štetja raziskovalca,
kot pri nalogah, ko so morali sami šteti različno velike množice predme-
tov. Možno je tudi, da si je nekaj otrok razlagalo, da veverica pač šteje na
tak način.
Uspešnih pri prepoznavanju načela povratno enoličnega prirejanja je v
povprečju 25 % otrok, starih od 3 do 3,5 leta, 43,8 % otrok, starih od 4 do 4,5
leta, in 87,8 % otrok, starih od 5 do 5,5 leta.
Načelo kardinalnosti sem preverjala s pomočjo lutke veverice, ki je na
mizo postavila košaro z orehi in majhno posodo. Posameznega otroka sem
prosila, da vanjo nabere 1 oreh. Posodo z nabranim orehom sem izpraznila,
nato je prošnjo ponovila še za števila 3, 7 in 10. Odgovore otrok sem sproti
vpisovala v opazovalne tabele.
Skupno načelo kardinalnosti razume slaba polovica (43,8 %) otrok,
starih od 3 do 3,5 leta, dobra polovica (51,6 %) otrok, starih od 4 do 4,5 leta,
in večina (84,4 %) otrok, starih od 5 do 5,5 leta. Uspešnost otrok pri načelu
kardinalnosti v povprečju enakomerno raste glede na starost otrok, kljub
vsemu pri številu 4 preseneti enak odstotek v uspešnosti 3–3,5- in 4–4,5-let-
nih otrok. Eno leto predstavlja veliko razliko v razumevanju števil, zato po-
datek preseneti. V. Manfreda Kolar (2006) razlaga, da otrok pridobi razu-
mevanje proceduralnih načel štetja pri starosti treh let in pol, ni pa znano,
do katerega števila velja trditev. Da ni razlike med 3–3,5- in 4–4,5-letniki do
števila 4, pripisujem majhnemu vzorcu. Že med samim izvajanjem sem bila
v dilemi, ali so 3-letniki bolj spretni od povprečja ali pa 4-letniki malo manj
spretni od povprečja. Med teoretiki je Wynn (Cordes in Gelman, 2005) v
svoji raziskavi ugotovil, da so bili otroci, mlajši od 3 in pol let skoraj vedno
neuspešni v nalogah tipa Podaj x živalic lutki. Potemtakem so bili 3-letni ot-
roci v mojem vzorcu v povprečju uspešnejši.
Razbrala sem, da so otroci z vsakim letom bolj uspešni pri načelu kar-
dinalnosti za vedno večja števila. Zakaj je bilo pri otrocih, starih od 5 do
5,5 leta, enako število pravilnih odgovorov za števili 7 in 10, pojasni Wynn
(1990, 1992b, v Cordes in Gelman, 2005), ki pravi, da ko otrok enkrat osvoji
štiri predmete, to naj bi bilo pri približno 3 letih in pol, potem razume tudi
večje sklope predmetov.
Vsa načela štetja v povprečju razume tretjina (34,4 %) 3- do 3,5-letnih
otrok, skoraj polovica (49,2 %) otrok, starih od 4 do 4,5 leta, in večina (90,6
%) otrok, starih od 5 do 5,5 leta.
339
