Page 29 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 29
ustvarjanje vključujoče šolske kultur e: usposabljanje po mer i r avnateljev_ic
va je bila opravljena tudi v Republiki Makedoniji in na Hrvaškem, vendar
za namene te študije predstavljamo le slovenske podatke.
Metoda
Udeleženci_ke
V raziskavi je sodelovalo 107 ravnateljev_ic iz slovenskih osnovnih in sre-
dnjih šol (71 % na OŠ, 22 % na SŠ, 7 % neodgovorjeno). Priložnostni vzorec
večinoma sestavljajo ravnateljice (60 %; 34 % ravnateljev; 6 % neodgovorje-
no), z izobrazbo iz družboslovnih ved (51,4 %, 35,5 % naravoslovne vede, 8,4
% drugo, 4,7 % neodgovorjeno) ter v povprečju 27,15 let delovnih izkušenj v
šolskem okolju, od tega 10,49 let na mestu ravnatelja_ice.
Pripomočki in postopek
Za namene projekta HEAD, smo v konzorciju razvile vprašalnik, s katerim
smo želele ugotoviti, kakšne so splošne potrebe ravnateljev_ic po usposa-
bljanju za ustvarjanje vključujoče šolske kulture na njihovih šolah. V razi-
skavi smo uporabile nekatere uveljavljene mere, ki smo jih prilagodile gle-
de na specifične cilje projekta in vzorec udeležencev. Udeleženci raziskave
so marca 2020 preko Šole za ravnatelje prejeli povezavo do spletnega vpra-
šalnika (portal 1ka).
Vprašalnik je zajemal štiri vsebinske sklope.
Demografske podatke, kjer nas je zanimalo osebno in strokovno ozad-
je ravnateljev_ic ter specifike šol, ki jih vodijo.
Predhodno strokovno usposabljanje na področju inkluzivne šolske kul-
ture, kjer nas je zanimalo, kakšnih strokovnih usposabljanj se ravnatelji_
ce udeležujejo ter ali je katero od njih v zadnjih petih letih spodbujalo ra-
zvoj inkluzivne šolske kulture. Vprašanji sta bili osnovani na vprašanjih
raziskave TALIS 2018 o profesionalnem razvoju učiteljev_ic in ravnateljev_
ic (OECD, 2018a, 2018b) ter prilagojeni za področje vključujoče šolske kul-
ture. Udeleženci_ke so odgovorili na vprašanje, ali so se v zadnjih petih le-
tih udeležili usposabljanja, ki je nagovarjalo teme ustvarjanja vključujoče
šolske kulture. Sledilo je vprašanje o vrstah izobraževanj, ki so se jih udele-
žili_e, kjer so lahko izbrali_e med navedenimi opcijami. Prav tako so lah-
ko dopisali_e druge vrste izobraževanja, ki niso bile navedene med poda-
nimi možnostmi.
Značilnosti strokovnega usposabljanja, ki so imele najbolj pozitiven
doprinos k vodenju šole, kjer nas je zanimalo, katere značilnosti usposab-
29
va je bila opravljena tudi v Republiki Makedoniji in na Hrvaškem, vendar
za namene te študije predstavljamo le slovenske podatke.
Metoda
Udeleženci_ke
V raziskavi je sodelovalo 107 ravnateljev_ic iz slovenskih osnovnih in sre-
dnjih šol (71 % na OŠ, 22 % na SŠ, 7 % neodgovorjeno). Priložnostni vzorec
večinoma sestavljajo ravnateljice (60 %; 34 % ravnateljev; 6 % neodgovorje-
no), z izobrazbo iz družboslovnih ved (51,4 %, 35,5 % naravoslovne vede, 8,4
% drugo, 4,7 % neodgovorjeno) ter v povprečju 27,15 let delovnih izkušenj v
šolskem okolju, od tega 10,49 let na mestu ravnatelja_ice.
Pripomočki in postopek
Za namene projekta HEAD, smo v konzorciju razvile vprašalnik, s katerim
smo želele ugotoviti, kakšne so splošne potrebe ravnateljev_ic po usposa-
bljanju za ustvarjanje vključujoče šolske kulture na njihovih šolah. V razi-
skavi smo uporabile nekatere uveljavljene mere, ki smo jih prilagodile gle-
de na specifične cilje projekta in vzorec udeležencev. Udeleženci raziskave
so marca 2020 preko Šole za ravnatelje prejeli povezavo do spletnega vpra-
šalnika (portal 1ka).
Vprašalnik je zajemal štiri vsebinske sklope.
Demografske podatke, kjer nas je zanimalo osebno in strokovno ozad-
je ravnateljev_ic ter specifike šol, ki jih vodijo.
Predhodno strokovno usposabljanje na področju inkluzivne šolske kul-
ture, kjer nas je zanimalo, kakšnih strokovnih usposabljanj se ravnatelji_
ce udeležujejo ter ali je katero od njih v zadnjih petih letih spodbujalo ra-
zvoj inkluzivne šolske kulture. Vprašanji sta bili osnovani na vprašanjih
raziskave TALIS 2018 o profesionalnem razvoju učiteljev_ic in ravnateljev_
ic (OECD, 2018a, 2018b) ter prilagojeni za področje vključujoče šolske kul-
ture. Udeleženci_ke so odgovorili na vprašanje, ali so se v zadnjih petih le-
tih udeležili usposabljanja, ki je nagovarjalo teme ustvarjanja vključujoče
šolske kulture. Sledilo je vprašanje o vrstah izobraževanj, ki so se jih udele-
žili_e, kjer so lahko izbrali_e med navedenimi opcijami. Prav tako so lah-
ko dopisali_e druge vrste izobraževanja, ki niso bile navedene med poda-
nimi možnostmi.
Značilnosti strokovnega usposabljanja, ki so imele najbolj pozitiven
doprinos k vodenju šole, kjer nas je zanimalo, katere značilnosti usposab-
29
