Page 24 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 24
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
učbenika (13,6 %). Na zadnjem mestu kriterijev izbire učbenikov je po mne-
nju srednješolskih učiteljev mnenje učiteljev drugih šol (9,1 %).
Sklep
Rezultati so pokazali, da večina učiteljev razrednega pouka uporablja uč-
benik, ki so ga izbrali pod vplivom sodelavcev ali zaradi vsebine in meto-
dično-didaktične zasnove. Učitelji razrednega pouka so med pomembne
dejavnike uvrstili še vpliv ravnatelja ali strokovnega aktiva, uporabnost pri-
loženega priročnika in ceno učbenika. Najmanj učiteljev razrednega pou-
ka pa se pri izbiri učbenika ozira na morebitna priporočila učiteljev drugih
osnovnih šol. Tudi učitelji predmetnega pouka učbenik pogosto izberejo
zaradi njegove vsebine in metodično-didaktične zasnove. Ostali dejavniki
so jim pri izboru učbenika manj pomembni, saj jih manj kot polovica nava-
ja vpliv videza učbenika, vpliv sodelavcev ter uporabnost priloženega pri-
ročnika. Najredkeje pa učbenik izberejo zaradi vpliva učiteljev drugih šol.
Pričujoči rezultati so vzpodbudni, saj vodi prevelik vpliv okolice na iz-
biro učbenika v nezadovoljstvo in nezadostno prilagajanje učbenika učite-
ljevemu načinu poučevanja, kar prispeva k slabšemu uspehu in želji po dru-
gem učnem gradivu (Filipčič, 2003).
Tako kot njihovi osnovnošolski kolegi so tudi srednješolski učitelji pri
izbiri učbenika upoštevali predvsem njegovo vsebino in metodološko-di-
daktično zasnovo.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da anketirani učitelji na vseh
stopnjah šolanja – razredna in predmetna stopnja osnovne šole ter srednja
šola – izbirajo učbenike predvsem zaradi njihove vsebine in metodično-di-
daktične zasnove. Glede na to, da večina učiteljev učbenik opredeljuje kot
najpomembnejši vir pri pouku in da učbeniki ne vplivajo samo na to, kaj in
kako se učenci učijo, ampak tudi, kaj in kako poučujejo učitelji (Mahmo-
od, 2011), je takšna izbira učiteljev pričakovana. Učbeniki lahko učencem
pomagajo v dojemanju njihovih izkušenj. Če vsebujejo ustrezna vprašanja
in naloge, lahko učbeniki učence še bolj motivirajo k razmišljanju (Mah-
mood, 2011; Saeed, 2009), z ustrezno didaktično oblikovanostjo pa učbenik
učence tudi neposredno usmerja k različnim kognitivnim miselnim aktiv-
nostim (Poljak, 1991).
Učbeniki se po mnenju Justina (2007) med seboj zelo razlikujejo po
učinkovitosti in zato je Kovač s sodelavci (2005) prepričan, da se mora vsak
učitelj spraševati o ustreznosti izbranega učbenika. Na osnovi zapisanega
smo lahko zadovoljni s pridobljenimi rezultati, ki kažejo na to, da se učitelji
24
učbenika (13,6 %). Na zadnjem mestu kriterijev izbire učbenikov je po mne-
nju srednješolskih učiteljev mnenje učiteljev drugih šol (9,1 %).
Sklep
Rezultati so pokazali, da večina učiteljev razrednega pouka uporablja uč-
benik, ki so ga izbrali pod vplivom sodelavcev ali zaradi vsebine in meto-
dično-didaktične zasnove. Učitelji razrednega pouka so med pomembne
dejavnike uvrstili še vpliv ravnatelja ali strokovnega aktiva, uporabnost pri-
loženega priročnika in ceno učbenika. Najmanj učiteljev razrednega pou-
ka pa se pri izbiri učbenika ozira na morebitna priporočila učiteljev drugih
osnovnih šol. Tudi učitelji predmetnega pouka učbenik pogosto izberejo
zaradi njegove vsebine in metodično-didaktične zasnove. Ostali dejavniki
so jim pri izboru učbenika manj pomembni, saj jih manj kot polovica nava-
ja vpliv videza učbenika, vpliv sodelavcev ter uporabnost priloženega pri-
ročnika. Najredkeje pa učbenik izberejo zaradi vpliva učiteljev drugih šol.
Pričujoči rezultati so vzpodbudni, saj vodi prevelik vpliv okolice na iz-
biro učbenika v nezadovoljstvo in nezadostno prilagajanje učbenika učite-
ljevemu načinu poučevanja, kar prispeva k slabšemu uspehu in želji po dru-
gem učnem gradivu (Filipčič, 2003).
Tako kot njihovi osnovnošolski kolegi so tudi srednješolski učitelji pri
izbiri učbenika upoštevali predvsem njegovo vsebino in metodološko-di-
daktično zasnovo.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da anketirani učitelji na vseh
stopnjah šolanja – razredna in predmetna stopnja osnovne šole ter srednja
šola – izbirajo učbenike predvsem zaradi njihove vsebine in metodično-di-
daktične zasnove. Glede na to, da večina učiteljev učbenik opredeljuje kot
najpomembnejši vir pri pouku in da učbeniki ne vplivajo samo na to, kaj in
kako se učenci učijo, ampak tudi, kaj in kako poučujejo učitelji (Mahmo-
od, 2011), je takšna izbira učiteljev pričakovana. Učbeniki lahko učencem
pomagajo v dojemanju njihovih izkušenj. Če vsebujejo ustrezna vprašanja
in naloge, lahko učbeniki učence še bolj motivirajo k razmišljanju (Mah-
mood, 2011; Saeed, 2009), z ustrezno didaktično oblikovanostjo pa učbenik
učence tudi neposredno usmerja k različnim kognitivnim miselnim aktiv-
nostim (Poljak, 1991).
Učbeniki se po mnenju Justina (2007) med seboj zelo razlikujejo po
učinkovitosti in zato je Kovač s sodelavci (2005) prepričan, da se mora vsak
učitelj spraševati o ustreznosti izbranega učbenika. Na osnovi zapisanega
smo lahko zadovoljni s pridobljenimi rezultati, ki kažejo na to, da se učitelji
24
