Page 27 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 27
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.27-41
Ustvarjanje vključujoče šolske kulture:
Usposabljanje po meri ravnateljev_ic
Manja Veldin, Ana Mlekuž, Tina Vršnik Perše, Mateja Brejc, Svetlana Jurko
Uvod
Vse večja raznolikost in večkulturnost (Fase, 1994) ustvarjata nove prilož-
nosti in izzive za šole, kar ima velik vpliv na delo učiteljev_ic in ravnate-
ljev_ic (Billot et al., 2007), saj se zaradi novih družbenih razmer pojavlja vse
večja potreba po vključujočem izobraževanju (UNESCO, 2020). Cilj le-te-
ga je obravnavanje in odzivanje na raznolikost potreb vseh učencev_k s po-
večanjem udeležbe v učenju, kulturah in skupnostih ter z zmanjševanjem
izključenosti iz izobraževanja in znotraj izobraževanja (UNESCO, 2005).
Deležniki znotraj šole lahko to dosežejo z ustvarjanjem vključujoče šolske
kulture, ki zajema soglasje o vrednotah v šoli (npr. spoštovanje raznoliko-
sti), zavezanost k zagotavljanju enakih možnosti vsem učencem_kam, vi-
soko raven sodelovanja med šolskim osebjem, skupno reševanje problemov
ter izbira vodij, ki podpirajo vključujoče vrednote in pri svojem vodenju
spodbujajo sodelovanje (Dyson et al., 2004). Ustvarjanje vključujoče šolske
kulture je torej eden najpomembnejših elementov vodenja v večkulturnih
izobraževanih okoljih, saj spodbuja doseganje socialne pravičnosti znotraj
šole (Foster, 1995).
Na to, kako se večkulturnost odraža na ravni šole, med drugim vpli-
vajo ravnateljeva_ičina pedagoška vizija, cilji in načini vodenja (Keung in
Rockinson-Szapkiw, 2013). Prav tako je vloga ravnatelja_ice na drugem
mestu med vsemi dejavniki, povezanimi s šolo (prvi dejavnik je pouk v
27
Ustvarjanje vključujoče šolske kulture:
Usposabljanje po meri ravnateljev_ic
Manja Veldin, Ana Mlekuž, Tina Vršnik Perše, Mateja Brejc, Svetlana Jurko
Uvod
Vse večja raznolikost in večkulturnost (Fase, 1994) ustvarjata nove prilož-
nosti in izzive za šole, kar ima velik vpliv na delo učiteljev_ic in ravnate-
ljev_ic (Billot et al., 2007), saj se zaradi novih družbenih razmer pojavlja vse
večja potreba po vključujočem izobraževanju (UNESCO, 2020). Cilj le-te-
ga je obravnavanje in odzivanje na raznolikost potreb vseh učencev_k s po-
večanjem udeležbe v učenju, kulturah in skupnostih ter z zmanjševanjem
izključenosti iz izobraževanja in znotraj izobraževanja (UNESCO, 2005).
Deležniki znotraj šole lahko to dosežejo z ustvarjanjem vključujoče šolske
kulture, ki zajema soglasje o vrednotah v šoli (npr. spoštovanje raznoliko-
sti), zavezanost k zagotavljanju enakih možnosti vsem učencem_kam, vi-
soko raven sodelovanja med šolskim osebjem, skupno reševanje problemov
ter izbira vodij, ki podpirajo vključujoče vrednote in pri svojem vodenju
spodbujajo sodelovanje (Dyson et al., 2004). Ustvarjanje vključujoče šolske
kulture je torej eden najpomembnejših elementov vodenja v večkulturnih
izobraževanih okoljih, saj spodbuja doseganje socialne pravičnosti znotraj
šole (Foster, 1995).
Na to, kako se večkulturnost odraža na ravni šole, med drugim vpli-
vajo ravnateljeva_ičina pedagoška vizija, cilji in načini vodenja (Keung in
Rockinson-Szapkiw, 2013). Prav tako je vloga ravnatelja_ice na drugem
mestu med vsemi dejavniki, povezanimi s šolo (prvi dejavnik je pouk v
27
