Page 285 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 285
video razlage na razlagamo.si: analiza vsebine in značilnosti
ološke vsebine, saj avtorji strokovno pokrivajo področji matematike in bio-
logije. Pri pregledovanju videoposnetkov smo ustvarjali kode. Pri tem smo
sledili šestim korakom kvalitativne vsebinske analize (Hesse-Biber in Le-
avy, 2004): urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, kodiranje, izbor in
definiranje relevantnih pojmov in oblikovanje kategorij in tem, definiranje
kategorij in oblikovanje teoretične razlage ali pojasnitve. Pri procesu kodi-
ranja smo večinoma uporabili induktivni pristop, kar pomeni, da si pred
samim kodiranjem ne pripravimo seznama kod, temveč jih izpeljemo ne-
posredno iz podatkov med analizo besedila (ibid.). Tako je večina kod na-
stajala sproti ob ogledu video razlag, nekatere pa so bile znane iz literature
že pred ogledom videoposnetkov, npr. počasni govor in strokovni pogovor-
ni jezik. Na primer, ko smo ob ogledu video razlage zasledili, da je učitelj
ponovil pomembno informacijo, smo to zapisali kot novo kodo. Ob konča-
nem pregledu video razlag, smo pregledali kode in jih na podlagi skupnih
značilnosti razporedili v kategorije, te pa nato združili še v teme. Na pri-
mer ponavljanju pomembnih informacij in barvnim oporam je skupno po-
udarjanje pomembnih informacij kar je smo definirali kategorijo. Na enak
način smo ustvarili teme. Vzporedno smo beležili tudi število posnetkov v
določeni kategoriji. Kodirala je ena sama oseba, ki pa se je v vsakem dese-
tem primeru posvetovala z drugim avtorjem.
V drugi fazi smo kvantitativno pregledali čas trajanja video razlag z
vseh področij. Nato smo kvantitativno analizirali matematične in biolo-
ške video razlage glede na nekatere kategorije, ki smo jih zaznali v prvi fazi.
Analize
Podatke kvalitativne analize smo zapisovali v preglednico. Kategorije smo
zapisali v stolpce in jim prirejali vrednosti 0 in 1, glede na prisotnost kate-
gorije v pregledani video razlagi. Te kvantitativne vidike smo nato prenesli
v program SPSS Statistic 27, kjer smo izvedli deskriptivno in inferenčno sta-
tistiko. V večini primerov smo zaradi narave podatkov uporabili χ2-kvadr at
test, kjer pa je bilo možno pa Kruskal Wallis H-test. Statistično značilnost
smo zaznavali na nivoju 5 % tveganja.
Rezultati
V nadaljevanju navajamo rezultate kvalitativne in kvantitativne analize vi-
deo razlag na portalu Razlagamo.si.
285
ološke vsebine, saj avtorji strokovno pokrivajo področji matematike in bio-
logije. Pri pregledovanju videoposnetkov smo ustvarjali kode. Pri tem smo
sledili šestim korakom kvalitativne vsebinske analize (Hesse-Biber in Le-
avy, 2004): urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, kodiranje, izbor in
definiranje relevantnih pojmov in oblikovanje kategorij in tem, definiranje
kategorij in oblikovanje teoretične razlage ali pojasnitve. Pri procesu kodi-
ranja smo večinoma uporabili induktivni pristop, kar pomeni, da si pred
samim kodiranjem ne pripravimo seznama kod, temveč jih izpeljemo ne-
posredno iz podatkov med analizo besedila (ibid.). Tako je večina kod na-
stajala sproti ob ogledu video razlag, nekatere pa so bile znane iz literature
že pred ogledom videoposnetkov, npr. počasni govor in strokovni pogovor-
ni jezik. Na primer, ko smo ob ogledu video razlage zasledili, da je učitelj
ponovil pomembno informacijo, smo to zapisali kot novo kodo. Ob konča-
nem pregledu video razlag, smo pregledali kode in jih na podlagi skupnih
značilnosti razporedili v kategorije, te pa nato združili še v teme. Na pri-
mer ponavljanju pomembnih informacij in barvnim oporam je skupno po-
udarjanje pomembnih informacij kar je smo definirali kategorijo. Na enak
način smo ustvarili teme. Vzporedno smo beležili tudi število posnetkov v
določeni kategoriji. Kodirala je ena sama oseba, ki pa se je v vsakem dese-
tem primeru posvetovala z drugim avtorjem.
V drugi fazi smo kvantitativno pregledali čas trajanja video razlag z
vseh področij. Nato smo kvantitativno analizirali matematične in biolo-
ške video razlage glede na nekatere kategorije, ki smo jih zaznali v prvi fazi.
Analize
Podatke kvalitativne analize smo zapisovali v preglednico. Kategorije smo
zapisali v stolpce in jim prirejali vrednosti 0 in 1, glede na prisotnost kate-
gorije v pregledani video razlagi. Te kvantitativne vidike smo nato prenesli
v program SPSS Statistic 27, kjer smo izvedli deskriptivno in inferenčno sta-
tistiko. V večini primerov smo zaradi narave podatkov uporabili χ2-kvadr at
test, kjer pa je bilo možno pa Kruskal Wallis H-test. Statistično značilnost
smo zaznavali na nivoju 5 % tveganja.
Rezultati
V nadaljevanju navajamo rezultate kvalitativne in kvantitativne analize vi-
deo razlag na portalu Razlagamo.si.
285
