Page 280 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 280
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
V prispevku se osredinjamo na analizo video razlag na odprti izobra-
ževalni točki Razlagamo.si ter podamo smernice za izdelavo učinkovitih
video razlag, ki izhajajo iz pregleda literature in izkušenj, ki jih je medna-
rodna skupnost pridobila v času epidemije COVID-19 in rezultatov priču-
joče raziskave.
Krizno poučevanje na daljavo in skupna izobraževalna točka
Razlagamo.si
Ko so je marca 2020 šolanje zaradi epidemije COVID-19 preselilo v oko-
lje učenčevega doma, so se učitelji pričeli posluževati poučevanja s pomoč-
jo spleta, pri čemer niso imeli časa za pripravo, prav tako so primanjkovala
tehnična sredstva. Zapisano so značilnosti kriznega poučevanja na dalja-
vo, ki ga ne smemo enačiti z učenjem na daljavo (Hodges et al., 2020: 7). Bi-
stvena razlika med učenjem na daljavo in kriznim poučevanjem na daljavo
je, da se za učenje na daljavo prostovoljno odločimo, h kriznemu poučeva-
nju na daljavo pa smo primorani zaradi krizne situacije, na katero nima-
mo vpliva kot je npr. epidemija COVID-19. Medtem ko je učenje na daljavo
skrbno pripravljeno, organizirano in predstavlja dolgotrajno rešitev, pote-
ka krizno samo v času krizne situacije, vse vsebine so predavane s pomoč-
jo spleta, tudi tiste, ki bi jih v drugačnih okoliščinah morda poučevali v
razredu (ibid: 8). Vendar pa vsi učenci ne morejo sodelovati pri kriznem iz-
obraževanju v realnem času (Lowenthal et al., 2020: 383). Razlogi so lahko
ekonomski (npr. primanjkljaj delovnega prostora ali tehnologije, posebej v
družinah z več sorojencev) ali kognitivni (npr. posebni pristopi pri učen-
cih s posebnimi potrebami, ki jih starših ali skrbniki ne morejo zagotavlja-
ti). (ibid: 389).
Učinkovitost kriznega poučevanja se še vedno proučuje (Viner et al.,
2020: 3), pogosto je možno zaslediti opozorila, da poučevanje na daljavo
povečuje socialno ekonomske razlike. Viner in sodelavci (2020) ugotavlja-
jo, da je učinek kriznega izobraževanja posebej neugoden pri mlajših učen-
cih in pri ogroženih učencih (npr. učenci s posebnimi potrebami, učenci iz
drugih jezikovnih in kulturnih okolij, učenci z nizkim socialno ekonom-
skim statusom).
Kitajsko ministrstvo je med izbruhom virusa COVID-19 marca 2020
vzpostavilo portal, ki je omogočil učenje na daljavo več kot 270 milijonom
učencem, izšel je tudi priročnik, ki opisuje kitajsko izkušnjo o tem, kako
zagotavljati učenje vsem učencem tudi med izbruhom virusa (Huang et al.,
2020). Priporočajo odprte izobraževalne vire (ang. OER - open digital lear-
280
V prispevku se osredinjamo na analizo video razlag na odprti izobra-
ževalni točki Razlagamo.si ter podamo smernice za izdelavo učinkovitih
video razlag, ki izhajajo iz pregleda literature in izkušenj, ki jih je medna-
rodna skupnost pridobila v času epidemije COVID-19 in rezultatov priču-
joče raziskave.
Krizno poučevanje na daljavo in skupna izobraževalna točka
Razlagamo.si
Ko so je marca 2020 šolanje zaradi epidemije COVID-19 preselilo v oko-
lje učenčevega doma, so se učitelji pričeli posluževati poučevanja s pomoč-
jo spleta, pri čemer niso imeli časa za pripravo, prav tako so primanjkovala
tehnična sredstva. Zapisano so značilnosti kriznega poučevanja na dalja-
vo, ki ga ne smemo enačiti z učenjem na daljavo (Hodges et al., 2020: 7). Bi-
stvena razlika med učenjem na daljavo in kriznim poučevanjem na daljavo
je, da se za učenje na daljavo prostovoljno odločimo, h kriznemu poučeva-
nju na daljavo pa smo primorani zaradi krizne situacije, na katero nima-
mo vpliva kot je npr. epidemija COVID-19. Medtem ko je učenje na daljavo
skrbno pripravljeno, organizirano in predstavlja dolgotrajno rešitev, pote-
ka krizno samo v času krizne situacije, vse vsebine so predavane s pomoč-
jo spleta, tudi tiste, ki bi jih v drugačnih okoliščinah morda poučevali v
razredu (ibid: 8). Vendar pa vsi učenci ne morejo sodelovati pri kriznem iz-
obraževanju v realnem času (Lowenthal et al., 2020: 383). Razlogi so lahko
ekonomski (npr. primanjkljaj delovnega prostora ali tehnologije, posebej v
družinah z več sorojencev) ali kognitivni (npr. posebni pristopi pri učen-
cih s posebnimi potrebami, ki jih starših ali skrbniki ne morejo zagotavlja-
ti). (ibid: 389).
Učinkovitost kriznega poučevanja se še vedno proučuje (Viner et al.,
2020: 3), pogosto je možno zaslediti opozorila, da poučevanje na daljavo
povečuje socialno ekonomske razlike. Viner in sodelavci (2020) ugotavlja-
jo, da je učinek kriznega izobraževanja posebej neugoden pri mlajših učen-
cih in pri ogroženih učencih (npr. učenci s posebnimi potrebami, učenci iz
drugih jezikovnih in kulturnih okolij, učenci z nizkim socialno ekonom-
skim statusom).
Kitajsko ministrstvo je med izbruhom virusa COVID-19 marca 2020
vzpostavilo portal, ki je omogočil učenje na daljavo več kot 270 milijonom
učencem, izšel je tudi priročnik, ki opisuje kitajsko izkušnjo o tem, kako
zagotavljati učenje vsem učencem tudi med izbruhom virusa (Huang et al.,
2020). Priporočajo odprte izobraževalne vire (ang. OER - open digital lear-
280
