Page 289 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 289
video razlage na razlagamo.si: analiza vsebine in značilnosti
uporabnike, 14 minut za učence predmetne stopnje v OŠ in 21 minut za sre-
dnješolce, kar je bilo kasneje posodobljeno v 7 -10 minut za osnovno šolo
in 10 – 20 minut za srednjo šolo (Zmazek et al., 2020). Nazorne predsta-
vitve pojmov (kakor bi lahko tudi imenovali nesimbolno reprezentacijo)
so bile najbolj pogoste pri predmetnih učitelji, ki se tudi znotraj nekaterih
drugih raziskav kažejo kot specifični, saj npr. drugače ocenjujejo sodelova-
nje z različnimi deležniki v okviru izobraževanja na daljavo (Rupnik Vec et
al., 2020: 47). Ugotovili smo tudi manjši delež konceptualnega znanja pred-
vsem na predmetni stopnji osnovne šole in v srednji šoli, kar sicer ni v skla-
du z napotki za šolsko prakso (npr. Martín‐Páez et al., 2019: 781), a je precej
značilno za slovenski šolski prostor (Podgoršek in Lipovec, 2016: 164). Pri
analizi posnetkov s portala Razlagamo.si smo opazili tudi, da učitelji obi-
čajno na posnetku niso vidni, čeprav je po ugotovitvah Guo in sodelavcev
(2014: 45) to zaželeno.
V nadaljevanju navajamo le nekatere, ki se ne prekrivajo z že omenje-
nimi merljivimi značilnostmi. Kot pozitivno izpostavljamo, da je verbalna
spremljava prisotna v veliki večini primerov. Učitelji so v večini primerov
zapisano oz. prikazano še ubesedili ali dodatno razložili, učenci pa lahko
na ta način informacije sprejeli in procesirali tako skozi vizualni kot ver-
balni / avditorni kanal, kar je priporočljivo glede na ugotovitve literature
(npr. Brame, 2016: 1). V nekaterih primerih je učitelj matematično vsebino
podal tudi s pomočjo rim in petja, kar lahko pripomore k lažji zapomnitvi,
prav tako pa pomaga pri razumevanju na konceptualnem nivoju (Governor
et al., 2013: 3117). Glasbena spremljava ali kompleksna ozadja, ki so moteč
dejavnik, saj se učenci težje osredotočijo na pomembne informacije (Mayer
in Moreno, 2003: 43; Hughes et al., 2018: 66), so bila zelo redka.
Opazili smo tudi značilnosti video razlag, kjer zaznavamo priložnos-
ti za izboljšave. Učitelji so učence spodbujali k aktivnosti s postavljanjem
različnih vprašanj, z dajanjem navodil za delo, interaktivnimi funkcijami
ipd. le v nekoliko več kot tretjini video razlag, kar ni vzpodbudno, saj na
tak način omogočamo aktivno učenje (Knight in Wood, 2005: 304; Mayer
et al., 2020: 850). Nadgradnja je možna tudi pri tempu govora in uporabi
strokovnega pogovornega jezika. Na večini posnetkov učitelj govori s sre-
dnjo hitrostjo, kar je najmanj primerno, saj so učenci takrat najmanj zav-
zeti (Guo et al., 2014: 47). Strokovni pogovorni jezik je prisoten le v 11 pri-
merih, čeprav je občasna uporaba pogovornega jezika primerna, saj se na ta
način približamo učencem, ti pa tako pokažejo večjo željo za razumevanje
obravnavane snovi (Mayer, 2008: 766).
289
uporabnike, 14 minut za učence predmetne stopnje v OŠ in 21 minut za sre-
dnješolce, kar je bilo kasneje posodobljeno v 7 -10 minut za osnovno šolo
in 10 – 20 minut za srednjo šolo (Zmazek et al., 2020). Nazorne predsta-
vitve pojmov (kakor bi lahko tudi imenovali nesimbolno reprezentacijo)
so bile najbolj pogoste pri predmetnih učitelji, ki se tudi znotraj nekaterih
drugih raziskav kažejo kot specifični, saj npr. drugače ocenjujejo sodelova-
nje z različnimi deležniki v okviru izobraževanja na daljavo (Rupnik Vec et
al., 2020: 47). Ugotovili smo tudi manjši delež konceptualnega znanja pred-
vsem na predmetni stopnji osnovne šole in v srednji šoli, kar sicer ni v skla-
du z napotki za šolsko prakso (npr. Martín‐Páez et al., 2019: 781), a je precej
značilno za slovenski šolski prostor (Podgoršek in Lipovec, 2016: 164). Pri
analizi posnetkov s portala Razlagamo.si smo opazili tudi, da učitelji obi-
čajno na posnetku niso vidni, čeprav je po ugotovitvah Guo in sodelavcev
(2014: 45) to zaželeno.
V nadaljevanju navajamo le nekatere, ki se ne prekrivajo z že omenje-
nimi merljivimi značilnostmi. Kot pozitivno izpostavljamo, da je verbalna
spremljava prisotna v veliki večini primerov. Učitelji so v večini primerov
zapisano oz. prikazano še ubesedili ali dodatno razložili, učenci pa lahko
na ta način informacije sprejeli in procesirali tako skozi vizualni kot ver-
balni / avditorni kanal, kar je priporočljivo glede na ugotovitve literature
(npr. Brame, 2016: 1). V nekaterih primerih je učitelj matematično vsebino
podal tudi s pomočjo rim in petja, kar lahko pripomore k lažji zapomnitvi,
prav tako pa pomaga pri razumevanju na konceptualnem nivoju (Governor
et al., 2013: 3117). Glasbena spremljava ali kompleksna ozadja, ki so moteč
dejavnik, saj se učenci težje osredotočijo na pomembne informacije (Mayer
in Moreno, 2003: 43; Hughes et al., 2018: 66), so bila zelo redka.
Opazili smo tudi značilnosti video razlag, kjer zaznavamo priložnos-
ti za izboljšave. Učitelji so učence spodbujali k aktivnosti s postavljanjem
različnih vprašanj, z dajanjem navodil za delo, interaktivnimi funkcijami
ipd. le v nekoliko več kot tretjini video razlag, kar ni vzpodbudno, saj na
tak način omogočamo aktivno učenje (Knight in Wood, 2005: 304; Mayer
et al., 2020: 850). Nadgradnja je možna tudi pri tempu govora in uporabi
strokovnega pogovornega jezika. Na večini posnetkov učitelj govori s sre-
dnjo hitrostjo, kar je najmanj primerno, saj so učenci takrat najmanj zav-
zeti (Guo et al., 2014: 47). Strokovni pogovorni jezik je prisoten le v 11 pri-
merih, čeprav je občasna uporaba pogovornega jezika primerna, saj se na ta
način približamo učencem, ti pa tako pokažejo večjo željo za razumevanje
obravnavane snovi (Mayer, 2008: 766).
289
