Page 283 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 283
video razlage na razlagamo.si: analiza vsebine in značilnosti
dajanja vsebin, o katerih poročajo Blažič in drugi (2003). Razlagajo namreč,
da je v uvodu učne ure je za učence pomembno, da jih seznanimo z učni-
mi cilji, da vedo, kaj pričakovati in zakaj je snov smiselna, aktiviramo nuj-
no potrebno predznanje in spodbudimo zanimanje za učenje. Uvodnemu
sledi osrednji del, usvajanje nove učne vsebine oz. razvijanje novega poj-
ma. V zaključnem delu učne ure učitelj preverja razumevanje učencev s po-
močjo povratnih informacij. Vse navedeno velja za tradicionalni pouk, a se
uporablja tudi pri strukturiranju video razlage. Dodatno smo pri podaja-
nju učne snovi pozorni na enakomerno zastopanost različnih tipov znanja,
predvsem proceduralnega in konceptualnega tipa vrste znanja. Na učinko-
vitost učenja vpliva tudi tip jezika, ki je uporabljen pri (video) razlagi. To so
tudi potrdili z eksperimentom, pri katerem so v vseh primerih boljše rezul-
tate ob preverjanju dosegli učenci, ki jim je bila snov podana v pogovornem
jeziku (Mayer, 2008: 761). Nekatere od navedenih značilnosti poučevanja
so proučevane tudi v kontekstu učenja z video posnetki. Guo in sodelavci
(2014: 41) so se osredotočili na povezavo med zavzetostjo učencev ter stilom
snemanja videoposnetka, hitrostjo govora in dolžino videoposnetka. Ugo-
tovili so, da je pomembno, da je učitelj na posnetku viden, da krajši vide-
oposnetek spodbudijo višjo zavzetost učencev in da so bili učenci najmanj
zavzeti pri posnetkih s srednjim tempom govora.
Tudi Razlagamo.si je že bil proučevan. Pestano Pérez s sodelavci (2020:
409) ugotavlja, da je na portalu največ video razlag namenjenih zadnje-
mu triletju osnovne šole ter da je normirana vrednost naravoslovja daleč
najvišja, kar za področje osnovne šole dopolni meta-raziskavo, ki poro-
ča, da so STEM področja bolj primerna za obrnjeno poučevanje kot ostala
področja (Wagner et al., 2020: 11). Deloma smo v naši raziskavi izhajali iz
ugotovitev raziskave, ki jo je izvedel Pestano Pérez s sodelavci (2020) in je
potekala vzporedno z našo, deloma pa smo te ugotovitve (predvsem v kva-
litativnem delu) nadgradili.
Namen raziskave in raziskovalni problem
Čeprav je najti raziskave o video posnetkih znotraj pristopa obrnjene učil-
nice, pa ugotavljamo, da raziskav za krizno poučevanje, ki bi proučile
kakšne naj bodo video razlage, da bodo učinkovite, po našem pregledu (do-
mače in tuje) literature zaenkrat ni oziroma jih nismo zasledili. Namen pri-
čujoče raziskave je bilo ugotoviti značilnosti video razlag na portalu Razla-
gamo.si zato, da bi lahko izdelovalcem dali učinkovite napotke za pripravo
283
dajanja vsebin, o katerih poročajo Blažič in drugi (2003). Razlagajo namreč,
da je v uvodu učne ure je za učence pomembno, da jih seznanimo z učni-
mi cilji, da vedo, kaj pričakovati in zakaj je snov smiselna, aktiviramo nuj-
no potrebno predznanje in spodbudimo zanimanje za učenje. Uvodnemu
sledi osrednji del, usvajanje nove učne vsebine oz. razvijanje novega poj-
ma. V zaključnem delu učne ure učitelj preverja razumevanje učencev s po-
močjo povratnih informacij. Vse navedeno velja za tradicionalni pouk, a se
uporablja tudi pri strukturiranju video razlage. Dodatno smo pri podaja-
nju učne snovi pozorni na enakomerno zastopanost različnih tipov znanja,
predvsem proceduralnega in konceptualnega tipa vrste znanja. Na učinko-
vitost učenja vpliva tudi tip jezika, ki je uporabljen pri (video) razlagi. To so
tudi potrdili z eksperimentom, pri katerem so v vseh primerih boljše rezul-
tate ob preverjanju dosegli učenci, ki jim je bila snov podana v pogovornem
jeziku (Mayer, 2008: 761). Nekatere od navedenih značilnosti poučevanja
so proučevane tudi v kontekstu učenja z video posnetki. Guo in sodelavci
(2014: 41) so se osredotočili na povezavo med zavzetostjo učencev ter stilom
snemanja videoposnetka, hitrostjo govora in dolžino videoposnetka. Ugo-
tovili so, da je pomembno, da je učitelj na posnetku viden, da krajši vide-
oposnetek spodbudijo višjo zavzetost učencev in da so bili učenci najmanj
zavzeti pri posnetkih s srednjim tempom govora.
Tudi Razlagamo.si je že bil proučevan. Pestano Pérez s sodelavci (2020:
409) ugotavlja, da je na portalu največ video razlag namenjenih zadnje-
mu triletju osnovne šole ter da je normirana vrednost naravoslovja daleč
najvišja, kar za področje osnovne šole dopolni meta-raziskavo, ki poro-
ča, da so STEM področja bolj primerna za obrnjeno poučevanje kot ostala
področja (Wagner et al., 2020: 11). Deloma smo v naši raziskavi izhajali iz
ugotovitev raziskave, ki jo je izvedel Pestano Pérez s sodelavci (2020) in je
potekala vzporedno z našo, deloma pa smo te ugotovitve (predvsem v kva-
litativnem delu) nadgradili.
Namen raziskave in raziskovalni problem
Čeprav je najti raziskave o video posnetkih znotraj pristopa obrnjene učil-
nice, pa ugotavljamo, da raziskav za krizno poučevanje, ki bi proučile
kakšne naj bodo video razlage, da bodo učinkovite, po našem pregledu (do-
mače in tuje) literature zaenkrat ni oziroma jih nismo zasledili. Namen pri-
čujoče raziskave je bilo ugotoviti značilnosti video razlag na portalu Razla-
gamo.si zato, da bi lahko izdelovalcem dali učinkovite napotke za pripravo
283
