Page 287 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 287
video razlage na razlagamo.si: analiza vsebine in značilnosti
ni pogovorni jezik. Primer strokovnega pogovornega jezika je, ko učitelji-
ca učencem snov približa tako, da jim na primer prerez lista predstavi skozi
gledanje v notranjost lista. V osmih primerih, torej v 1,8 % so učitelji govo-
rili z nižjim tempom govora, preostalih posnetkih je bil tempo govora obi-
čajen. Glasbena spremljava je prisotna v 39 (7,3 %) videoposnetkih. Učitelji
jo imajo v ozadju, medtem ko razlagajo snov ali v primeru, da se zapolni ti-
šina. Med video razlagami so tudi takšne, kjer učiteljica z rimami (2 video
razlagi ali 0,4 %) in s petjem (5 video razlag ali 0,9 %) učencem razlaga ma-
tematično vsebino.
V tabeli 50 podrobneje prikazujemo merljive značilnosti analiziranih
video razlag. Čas trajanja je merjen za vse video razlage (N =732), ki so bile
dostopne na dan zajema, ostale karakteristike so merjene le za matematič-
ne in biološke vsebine (N = 532).
Tabela 50: Merljive značilnosti video razlag
f f % Čas [s] SD [s] f f% Struk- KZ1 ( NS2 (%)
tura %) **
(%)
Razredna 265 35,9 563 28 146 27,4 27 42 36
stopnja OŠ
Predmetna 376 50,9 469 16 312 58,7 30 26 61
stopnja OŠ
13,9 41 28 47
Srednja šola 98 13,3 766 35 74 27 30,6 60,4
skupaj 739 542 26 532
Ugotavljamo, da je povprečna dolžina videoposnetka 542 sekund, kar
je približno 9 minut. Najkrajši videoposnetek je trajal 32 sekund, najdaljši
pa skoraj 50 minut. Med dolžino video razlag smo ugotovili statistično zna-
čilne razlike med predmetno stopnjo razredno stopnjo in srednjo šolo (H =
57,85, p = 0,00), pri čemer so video razlage za srednjo šolo najdaljše.
Osredotočili smo se tudi na strukturo v video razlagah pri matematiki
in bioloških vsebinah (N = 532). V 73 % (390) video razlage niso imele izra-
zite prisotne strukture. V preostalih 27 % (142) primerih pa so video razlage
vsebovale uvod (113 video razlag ali 21,2 %), kjer so učence seznanili z učni-
mi cilji, ali ponovili že obravnavano snov, prisotne so bile tudi uvodne mo-
tivacije, 3 % (16) video razlag so vsebovali zaključek, kjer so učitelji povze-
li bistvo obravnavane snovi. Rezultati χ2 testa statistično značilno (=9,37, p
= 0,01) kažejo, da se struktura v video razlagah bistveno razlikuje glede na
1 Konceptualno znanje
2 Nesimbolna reprezentacija
287
ni pogovorni jezik. Primer strokovnega pogovornega jezika je, ko učitelji-
ca učencem snov približa tako, da jim na primer prerez lista predstavi skozi
gledanje v notranjost lista. V osmih primerih, torej v 1,8 % so učitelji govo-
rili z nižjim tempom govora, preostalih posnetkih je bil tempo govora obi-
čajen. Glasbena spremljava je prisotna v 39 (7,3 %) videoposnetkih. Učitelji
jo imajo v ozadju, medtem ko razlagajo snov ali v primeru, da se zapolni ti-
šina. Med video razlagami so tudi takšne, kjer učiteljica z rimami (2 video
razlagi ali 0,4 %) in s petjem (5 video razlag ali 0,9 %) učencem razlaga ma-
tematično vsebino.
V tabeli 50 podrobneje prikazujemo merljive značilnosti analiziranih
video razlag. Čas trajanja je merjen za vse video razlage (N =732), ki so bile
dostopne na dan zajema, ostale karakteristike so merjene le za matematič-
ne in biološke vsebine (N = 532).
Tabela 50: Merljive značilnosti video razlag
f f % Čas [s] SD [s] f f% Struk- KZ1 ( NS2 (%)
tura %) **
(%)
Razredna 265 35,9 563 28 146 27,4 27 42 36
stopnja OŠ
Predmetna 376 50,9 469 16 312 58,7 30 26 61
stopnja OŠ
13,9 41 28 47
Srednja šola 98 13,3 766 35 74 27 30,6 60,4
skupaj 739 542 26 532
Ugotavljamo, da je povprečna dolžina videoposnetka 542 sekund, kar
je približno 9 minut. Najkrajši videoposnetek je trajal 32 sekund, najdaljši
pa skoraj 50 minut. Med dolžino video razlag smo ugotovili statistično zna-
čilne razlike med predmetno stopnjo razredno stopnjo in srednjo šolo (H =
57,85, p = 0,00), pri čemer so video razlage za srednjo šolo najdaljše.
Osredotočili smo se tudi na strukturo v video razlagah pri matematiki
in bioloških vsebinah (N = 532). V 73 % (390) video razlage niso imele izra-
zite prisotne strukture. V preostalih 27 % (142) primerih pa so video razlage
vsebovale uvod (113 video razlag ali 21,2 %), kjer so učence seznanili z učni-
mi cilji, ali ponovili že obravnavano snov, prisotne so bile tudi uvodne mo-
tivacije, 3 % (16) video razlag so vsebovali zaključek, kjer so učitelji povze-
li bistvo obravnavane snovi. Rezultati χ2 testa statistično značilno (=9,37, p
= 0,01) kažejo, da se struktura v video razlagah bistveno razlikuje glede na
1 Konceptualno znanje
2 Nesimbolna reprezentacija
287
