Page 282 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 282
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
pom metode razlage. Metoda je tradicionalno ena izmed najbolj uporablja-
nih in je učinkovita na različnih področjih in znotraj različnih pristopov
poučevanja in učenja, vključujoč e-učenje (Liu, 2019: 3).
Video razlage so večkrat vpete v poučevanje po modelu obrnjene učil-
nice. Gre za pristop, ki je že nekaj časa znan, a je s pomočjo tehnologije
pridobil nov zagon. Pri obrnjeni učilnici se individualna faza učenja zgo-
di pred skupinsko fazo. Učenci najprej prejmejo izobraževalni vir (običaj-
no video posnetek), ki si ga samostojno ogledajo, nato pa višje taksonom-
ske stopnje znanja gradijo naprej v skupinski aktivnosti v učilnici (Santos
in Serpa, 2020: 170). Več meta-analiz nakazuje, da dobro oblikovana obr-
njena učilnica predstavlja obetaven pedagoški pristop prihodnosti, zaznan
je tudi majhen pozitiven učinek na dosežke s področja STEM (ang. Science,
Technology, Engineering and Mathematics) (van Alten et al., 2019; Wagner
et al., 2020; Zhu et al., 2019). Učitelji se za obrnjeno učenje v največji meri
odločajo pri učencih med 13 in 18 letom (Lo in Hew, 2017: 7). Glavni težavi
pri uporabi obrnjenega učenja sta velika delovna obremenitev učiteljev pri
ustvarjanju obrnjenih učnih gradiv in znižana aktivnost učencev pri uče-
nju izven učilnice (ibid: 18).
V času epidemije COVID-19 se obrnjeno učenje z vnaprej pripravlje-
nimi video posnetki pogosto uporablja (Lipomi, 2020), pri čemer tudi sku-
pinski del poteka v spletnem okolju po modelu obrnjene učilnice na daljavo
(ang. cyber-flipped learning). Rezultati kažejo, da je mogoče učne dejavno-
sti s spremenjeno pedagogiko v učilnici uspešno izvajati v celoti na spletu,
skupaj s prilagodljivostjo časa in prostora za učence (Lin et al., 2019: 1575).
Učinkovitost video razlag je odvisna od mnogih značilnosti. Kreiner
(1997: 185) navaja, da so se pri testu razumevanja najbolje odrezali študenti,
ki jih video razlaga vodi pri izdelavi zapiskov in tisti študenti, ki so odgovar-
jali na vmesna vprašanja, saj so se na ta način osredotočali na pomembne
in bistvene informacije. K boljšemu poznavanju snovi pripomore tudi mož-
nost nadziranja predvajanja videoposnetka in ponoven ogled določenih de-
lov (Brame, 2016: 1). Dodatno na uspešnost učenja vpliva kanal sprejemanja
informacij in reprezentacija pojma. Po Brunerju (1966, v Lipovec in Drešar,
2019: 7) ločimo enaktivno oz. dejavnostno, ikonično oz. slikovno in sim-
bolno oz. abstraktno reprezentacijo. Kapaciteta delovnega spomina se po-
veča, če hkrati uporabljamo vizualni in verbalni/avditorni kanal (Brame,
2016: 15), uvajanje pojmov z raznolikimi reprezentacijami pa poglobi razu-
mevanje (Ozdem-Yilmaz in Bilican, 2020: 188). Video razlage tudi sicer sle-
dijo principom, ki veljajo pri pouku, eden izmed njih je strukturiranost po-
282
pom metode razlage. Metoda je tradicionalno ena izmed najbolj uporablja-
nih in je učinkovita na različnih področjih in znotraj različnih pristopov
poučevanja in učenja, vključujoč e-učenje (Liu, 2019: 3).
Video razlage so večkrat vpete v poučevanje po modelu obrnjene učil-
nice. Gre za pristop, ki je že nekaj časa znan, a je s pomočjo tehnologije
pridobil nov zagon. Pri obrnjeni učilnici se individualna faza učenja zgo-
di pred skupinsko fazo. Učenci najprej prejmejo izobraževalni vir (običaj-
no video posnetek), ki si ga samostojno ogledajo, nato pa višje taksonom-
ske stopnje znanja gradijo naprej v skupinski aktivnosti v učilnici (Santos
in Serpa, 2020: 170). Več meta-analiz nakazuje, da dobro oblikovana obr-
njena učilnica predstavlja obetaven pedagoški pristop prihodnosti, zaznan
je tudi majhen pozitiven učinek na dosežke s področja STEM (ang. Science,
Technology, Engineering and Mathematics) (van Alten et al., 2019; Wagner
et al., 2020; Zhu et al., 2019). Učitelji se za obrnjeno učenje v največji meri
odločajo pri učencih med 13 in 18 letom (Lo in Hew, 2017: 7). Glavni težavi
pri uporabi obrnjenega učenja sta velika delovna obremenitev učiteljev pri
ustvarjanju obrnjenih učnih gradiv in znižana aktivnost učencev pri uče-
nju izven učilnice (ibid: 18).
V času epidemije COVID-19 se obrnjeno učenje z vnaprej pripravlje-
nimi video posnetki pogosto uporablja (Lipomi, 2020), pri čemer tudi sku-
pinski del poteka v spletnem okolju po modelu obrnjene učilnice na daljavo
(ang. cyber-flipped learning). Rezultati kažejo, da je mogoče učne dejavno-
sti s spremenjeno pedagogiko v učilnici uspešno izvajati v celoti na spletu,
skupaj s prilagodljivostjo časa in prostora za učence (Lin et al., 2019: 1575).
Učinkovitost video razlag je odvisna od mnogih značilnosti. Kreiner
(1997: 185) navaja, da so se pri testu razumevanja najbolje odrezali študenti,
ki jih video razlaga vodi pri izdelavi zapiskov in tisti študenti, ki so odgovar-
jali na vmesna vprašanja, saj so se na ta način osredotočali na pomembne
in bistvene informacije. K boljšemu poznavanju snovi pripomore tudi mož-
nost nadziranja predvajanja videoposnetka in ponoven ogled določenih de-
lov (Brame, 2016: 1). Dodatno na uspešnost učenja vpliva kanal sprejemanja
informacij in reprezentacija pojma. Po Brunerju (1966, v Lipovec in Drešar,
2019: 7) ločimo enaktivno oz. dejavnostno, ikonično oz. slikovno in sim-
bolno oz. abstraktno reprezentacijo. Kapaciteta delovnega spomina se po-
veča, če hkrati uporabljamo vizualni in verbalni/avditorni kanal (Brame,
2016: 15), uvajanje pojmov z raznolikimi reprezentacijami pa poglobi razu-
mevanje (Ozdem-Yilmaz in Bilican, 2020: 188). Video razlage tudi sicer sle-
dijo principom, ki veljajo pri pouku, eden izmed njih je strukturiranost po-
282
