Page 22 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 22
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
V anketiranju je sodelovalo tudi 66 srednješolskih učiteljev (77,3 %
ženskega spola) s povprečno starostjo 45,3 let (MIN = 30, MAX = 65, s =
9,3) in povprečno delovno dobo 18,9 let (MIN = 1, MAX = 39, s = 9,6). Gre
za vzorec srednješolskih učiteljev, ki je z vidika delovnih izkušenj precej
heterogen. Največ jih ima sedmo stopnjo izobrazbe (72,7 %). Med njimi
prevladujejo učitelji iz srednjega splošnega izobraževanja (61,5 %) ter sre-
dnjega tehniškega in strokovnega izobraževanja (21,5 %). Anketirani sre-
dnješolski učitelji so iz dveh regij, in sicer iz zasavske (60,6 %) in goriške
(39,4 %).
Pri učiteljih razrednega pouka so bili v analizo vključeni učbeniki za
slovenščino, matematiko, družbo, spoznavanje okolja in naravoslovje in
tehniko. Pri učiteljih predmetnega pouka je analiza zajela učbenike za ma-
tematiko, naravoslovje, biologijo, kemijo, fiziko, geografijo, zgodovino, slo-
venščino, angleščino, nemščino, glasbeno in likovno umetnost, tehniko
in tehnologijo ter gospodinjstvo. Med srednješolskimi učbeniki so bili v
analizo zajeti učbeniki za slovenščino, angleščino, nemščino, italijanščino,
matematiko, biologijo, kemijo, fiziko, informatiko, geografijo, psihologijo,
sociologijo, filozofijo in likovno umetnost.
Zaradi manjšega vzorca sodelujočih v anketiranju smo pri analizi po-
datkov uporabili metode deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije,
osnovna deskriptivna statistika), saj pogoji za metode posploševanja (infe-
renčne statistike) niso bili izpolnjeni.
Rezultati
V tretjem sklopu anketnega vprašalnika za učitelje smo preverjali dejavni-
ke, ki so vplivali na njihovo izbiro učbenika. Ponujenih je bilo devet dejav-
nikov (npr. cena učbenikov, ravnatelj ali strokovni aktiv šole, uporabnost
priloženega priročnika za učitelje, učitelji drugih šol, videz in podoba učbe-
nikov, založnik in/ali predstavitev na založnikovem seminarju itd.) in ka-
tegorija drugo, ki je učiteljem omogočala, da so navedli dejavnik, ki ga med
ponujenimi odgovori niso našli.
Pri vsakem dejavniku so se učitelji opredelili, ali je navedeni dejav-
nik vplival na njihovo izbiro učbenika ali ne. Zbrane rezultate o tem, kaj
pri učiteljih vpliva na izbor določenega učbenika, predstavljamo v tabeli 1.
22
V anketiranju je sodelovalo tudi 66 srednješolskih učiteljev (77,3 %
ženskega spola) s povprečno starostjo 45,3 let (MIN = 30, MAX = 65, s =
9,3) in povprečno delovno dobo 18,9 let (MIN = 1, MAX = 39, s = 9,6). Gre
za vzorec srednješolskih učiteljev, ki je z vidika delovnih izkušenj precej
heterogen. Največ jih ima sedmo stopnjo izobrazbe (72,7 %). Med njimi
prevladujejo učitelji iz srednjega splošnega izobraževanja (61,5 %) ter sre-
dnjega tehniškega in strokovnega izobraževanja (21,5 %). Anketirani sre-
dnješolski učitelji so iz dveh regij, in sicer iz zasavske (60,6 %) in goriške
(39,4 %).
Pri učiteljih razrednega pouka so bili v analizo vključeni učbeniki za
slovenščino, matematiko, družbo, spoznavanje okolja in naravoslovje in
tehniko. Pri učiteljih predmetnega pouka je analiza zajela učbenike za ma-
tematiko, naravoslovje, biologijo, kemijo, fiziko, geografijo, zgodovino, slo-
venščino, angleščino, nemščino, glasbeno in likovno umetnost, tehniko
in tehnologijo ter gospodinjstvo. Med srednješolskimi učbeniki so bili v
analizo zajeti učbeniki za slovenščino, angleščino, nemščino, italijanščino,
matematiko, biologijo, kemijo, fiziko, informatiko, geografijo, psihologijo,
sociologijo, filozofijo in likovno umetnost.
Zaradi manjšega vzorca sodelujočih v anketiranju smo pri analizi po-
datkov uporabili metode deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije,
osnovna deskriptivna statistika), saj pogoji za metode posploševanja (infe-
renčne statistike) niso bili izpolnjeni.
Rezultati
V tretjem sklopu anketnega vprašalnika za učitelje smo preverjali dejavni-
ke, ki so vplivali na njihovo izbiro učbenika. Ponujenih je bilo devet dejav-
nikov (npr. cena učbenikov, ravnatelj ali strokovni aktiv šole, uporabnost
priloženega priročnika za učitelje, učitelji drugih šol, videz in podoba učbe-
nikov, založnik in/ali predstavitev na založnikovem seminarju itd.) in ka-
tegorija drugo, ki je učiteljem omogočala, da so navedli dejavnik, ki ga med
ponujenimi odgovori niso našli.
Pri vsakem dejavniku so se učitelji opredelili, ali je navedeni dejav-
nik vplival na njihovo izbiro učbenika ali ne. Zbrane rezultate o tem, kaj
pri učiteljih vpliva na izbor določenega učbenika, predstavljamo v tabeli 1.
22
