Page 267 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 267
odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko uspešnostjo ...
Skladno s preteklimi raziskavami smo mlade na obeh lestvicah razde-
lili po mediani po lestvici starševske bližine in starševskega nadzora v dve
skupini, nato pa respondente uvrstili v eno izmed štirih skupin vzgojnih
stilov: avtoritativnega (visoka bližina in visok nadzor), permisivnega (viso-
ka bližina in nizek nadzor), avtoritarnega (nizka bližina in visok nadzor) in
zanemarjajoč (nizka bližina in nizek nadzor).
Starševska podpora pri izobraževanju je bila merjena s tremi trditva-
mi, kjer smo respondente prav tako spraševali o njihovem obdobju obi-
skovanja osnovne šole. Trditve so bile povzete po različnih preteklih raz-
iskavah, npr. »Kadar sem potreboval/-a pomoč, so moji starši imeli dovolj
znanja, da so mi lahko pomagali pri domačih nalogah in drugih šolskih ob-
veznostih.« (Pavić, 2016). Vse trditve so bile merjene na lestvici od 1 (sploh
ne drži) do 5 (popolnoma drži), Cronbachov alfa = 0,78. Za namen analize
smo odgovore respondentov rekodirali tako, da smo jih razvrstili v tri sku-
pine oz. kvartile glede na stopnjo izraženosti starševske podpore, in sicer:
nizko podporo (sploh ne drži in ne drži), srednjo podporo (niti ne drži niti
drži) in visoko podporo (drži in popolnoma drži).
Dimenzijo starševskega pritiska pri izobraževanju smo merili s tremi
kazalniki, povzetimi po Campbellu (1996), npr.: »Starši niso bili nikoli za-
dovoljni z mojimi ocenami.« (1 – sploh ne drži zame; 5 – popolnoma drži
zame; Cronbachov alfa = 0,53). Za namen analize smo odgovore respon-
dentov rekodirali tako, da smo jih razvrstili v kvartile glede na stopnjo iz-
raženosti starševskega pritiska, in sicer na: nizek pritisk (sploh ne drži in
ne drži), srednji pritisk (niti ne drži niti drži) in visok pritisk (drži in po-
polnoma drži).
Kontrolne spremenljivke
Prehranska varnost družine je bila merjena z vprašanjem »Ali ste v zad-
njih 12 mesecih bili vi ali drugi odrasli v vašem gospodinjstvu zaskrbljeni,
da vam bo zmanjkalo hrane, preden bo na voljo denar za njen nov nakup?«
(1 – nikoli; 4 – vsak mesec ali skoraj vsak mesec). Strukturo družine smo
obravnavali v treh kategorijah (1 – reorganizirana družina; 2 – samo mati
ali samo oče; 3 – oče in mati). Ekonomski status družine smo merili s samo-
ocenjenim materialnim stanjem respondentove družine: »Kako ocenjujete
materialni položaj vaše družine?« (0 – visoko podpovprečno, 10 – visoko
nadpovprečno). Za izobrazbo matere in očeta so starši za vsakega izmed
staršev navedli doseženo stopnjo izobrazbe na lestvici od 1 (osnovna šola ali
manj, I. in II. stopnja) do 9 (doktorat znanosti, VIII/2. stopnja). V multiva-
267
Skladno s preteklimi raziskavami smo mlade na obeh lestvicah razde-
lili po mediani po lestvici starševske bližine in starševskega nadzora v dve
skupini, nato pa respondente uvrstili v eno izmed štirih skupin vzgojnih
stilov: avtoritativnega (visoka bližina in visok nadzor), permisivnega (viso-
ka bližina in nizek nadzor), avtoritarnega (nizka bližina in visok nadzor) in
zanemarjajoč (nizka bližina in nizek nadzor).
Starševska podpora pri izobraževanju je bila merjena s tremi trditva-
mi, kjer smo respondente prav tako spraševali o njihovem obdobju obi-
skovanja osnovne šole. Trditve so bile povzete po različnih preteklih raz-
iskavah, npr. »Kadar sem potreboval/-a pomoč, so moji starši imeli dovolj
znanja, da so mi lahko pomagali pri domačih nalogah in drugih šolskih ob-
veznostih.« (Pavić, 2016). Vse trditve so bile merjene na lestvici od 1 (sploh
ne drži) do 5 (popolnoma drži), Cronbachov alfa = 0,78. Za namen analize
smo odgovore respondentov rekodirali tako, da smo jih razvrstili v tri sku-
pine oz. kvartile glede na stopnjo izraženosti starševske podpore, in sicer:
nizko podporo (sploh ne drži in ne drži), srednjo podporo (niti ne drži niti
drži) in visoko podporo (drži in popolnoma drži).
Dimenzijo starševskega pritiska pri izobraževanju smo merili s tremi
kazalniki, povzetimi po Campbellu (1996), npr.: »Starši niso bili nikoli za-
dovoljni z mojimi ocenami.« (1 – sploh ne drži zame; 5 – popolnoma drži
zame; Cronbachov alfa = 0,53). Za namen analize smo odgovore respon-
dentov rekodirali tako, da smo jih razvrstili v kvartile glede na stopnjo iz-
raženosti starševskega pritiska, in sicer na: nizek pritisk (sploh ne drži in
ne drži), srednji pritisk (niti ne drži niti drži) in visok pritisk (drži in po-
polnoma drži).
Kontrolne spremenljivke
Prehranska varnost družine je bila merjena z vprašanjem »Ali ste v zad-
njih 12 mesecih bili vi ali drugi odrasli v vašem gospodinjstvu zaskrbljeni,
da vam bo zmanjkalo hrane, preden bo na voljo denar za njen nov nakup?«
(1 – nikoli; 4 – vsak mesec ali skoraj vsak mesec). Strukturo družine smo
obravnavali v treh kategorijah (1 – reorganizirana družina; 2 – samo mati
ali samo oče; 3 – oče in mati). Ekonomski status družine smo merili s samo-
ocenjenim materialnim stanjem respondentove družine: »Kako ocenjujete
materialni položaj vaše družine?« (0 – visoko podpovprečno, 10 – visoko
nadpovprečno). Za izobrazbo matere in očeta so starši za vsakega izmed
staršev navedli doseženo stopnjo izobrazbe na lestvici od 1 (osnovna šola ali
manj, I. in II. stopnja) do 9 (doktorat znanosti, VIII/2. stopnja). V multiva-
267
