Page 262 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 262
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
dostnikov. Pretekle raziskave tako kažejo, da je poleg nekaterih sociode-
mografskih dejavnikov (npr. socioekonomski položaj staršev oz. izobrazba
staršev, bivalno okolje, struktura družine itd.; gl. npr. OECD, 2012) zlas-
ti pomembna vzgoja oz. vzgojni stili staršev (Masud et al., 2015; Pong et al.,
2010), pa tudi vpletenost staršev v šolsko delo otrok in mladostnikov (Bo-
onk et al., 2018; Pinquart, 2016). Kljub raziskani vlogi vzgojnih stilov star-
šev in vpletenosti staršev v posameznih raziskavah pa so redkejše raziska-
ve, ki preučujejo vlogo obeh vidikov sočasno (gl. npr. Steinberg et al., 1992;
Taylor et al., 1995).
Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo družinskih
dejavnikov pri šolski uspešnosti mladih v Sloveniji, zlasti vlogo staršev in
njihovih vedenj. Naša cilja sta bila preučiti: (1) pomen vsakega posamezne-
ga starševskega kazalnika (tj. vzgojnih stilov in vpletenosti staršev v izobra-
ževanje) za šolsko uspešnost mladih in (2) učinke različnih družinskih de-
javnikov (tako sociodemografskih in socioekonomskih značilnosti kot tudi
obeh starševskih kazalnikov) na šolsko uspešnost mladih, kadar so analizi-
rani hkrati v multivariatnem modelu.
Teoretski okvir
Vloga staršev pri šolski uspešnosti mladih
Številne pretekle raziskave kažejo, da lahko vedenja staršev pomembno pri-
spevajo k izobraževanim izidom oz. šolski uspešnosti mladih (Masud et al.,
2015; Pinquart, 2016). Pri tem ima ključno vlogo starševska vzgoja oz. vzgoj-
ni stili. Ti predstavljajo skupek stališč in vedenj staršev, ki se nanašajo na
vzgojo otrok (Darling in Steinberg, 1993), ki se glede na stopnjo izraženos-
ti dveh dimenzij (starševske odzivnosti oz. topline in nadzora oz. zahtev-
nosti) preučujejo v okviru klasične tipologije treh vzgojnih stilov (avtori-
tarnega, avtoritativnega in permisivnega; Baumrind, 1970; Baumrid et al.,
2010) ali štirih vzgojnih stilov (omenjenih treh in izključujočega vzgojnega
stila; Maccoby in Martin, 1983; gl. tudi Garcia et al., 2019).
Starši z uporabo različnih vzgojnih stilov postavljajo pomembne teme-
lje za mladostnikov razvoj kompetenc in vedenj (Baumrind et al., 2010; Ste-
inberg et al., 1989), kar se nadalje lahko odraža tudi na različnih področ-
jih izobraževalnih izidov, kot so angažiranost za šolsko delo in spopadanje
s šolskimi zadolžitvami (Aunola et al., 2000; Steinberg et al., 1992; Strage in
Swanson Brandt, 1999), predvsem pa vpliva na šolski uspeh (gl. npr. Dorn-
busch et al., 1987; Newman et al., 2015; Pinquart in Kauser, 2018). Raziskave
262
dostnikov. Pretekle raziskave tako kažejo, da je poleg nekaterih sociode-
mografskih dejavnikov (npr. socioekonomski položaj staršev oz. izobrazba
staršev, bivalno okolje, struktura družine itd.; gl. npr. OECD, 2012) zlas-
ti pomembna vzgoja oz. vzgojni stili staršev (Masud et al., 2015; Pong et al.,
2010), pa tudi vpletenost staršev v šolsko delo otrok in mladostnikov (Bo-
onk et al., 2018; Pinquart, 2016). Kljub raziskani vlogi vzgojnih stilov star-
šev in vpletenosti staršev v posameznih raziskavah pa so redkejše raziska-
ve, ki preučujejo vlogo obeh vidikov sočasno (gl. npr. Steinberg et al., 1992;
Taylor et al., 1995).
Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo družinskih
dejavnikov pri šolski uspešnosti mladih v Sloveniji, zlasti vlogo staršev in
njihovih vedenj. Naša cilja sta bila preučiti: (1) pomen vsakega posamezne-
ga starševskega kazalnika (tj. vzgojnih stilov in vpletenosti staršev v izobra-
ževanje) za šolsko uspešnost mladih in (2) učinke različnih družinskih de-
javnikov (tako sociodemografskih in socioekonomskih značilnosti kot tudi
obeh starševskih kazalnikov) na šolsko uspešnost mladih, kadar so analizi-
rani hkrati v multivariatnem modelu.
Teoretski okvir
Vloga staršev pri šolski uspešnosti mladih
Številne pretekle raziskave kažejo, da lahko vedenja staršev pomembno pri-
spevajo k izobraževanim izidom oz. šolski uspešnosti mladih (Masud et al.,
2015; Pinquart, 2016). Pri tem ima ključno vlogo starševska vzgoja oz. vzgoj-
ni stili. Ti predstavljajo skupek stališč in vedenj staršev, ki se nanašajo na
vzgojo otrok (Darling in Steinberg, 1993), ki se glede na stopnjo izraženos-
ti dveh dimenzij (starševske odzivnosti oz. topline in nadzora oz. zahtev-
nosti) preučujejo v okviru klasične tipologije treh vzgojnih stilov (avtori-
tarnega, avtoritativnega in permisivnega; Baumrind, 1970; Baumrid et al.,
2010) ali štirih vzgojnih stilov (omenjenih treh in izključujočega vzgojnega
stila; Maccoby in Martin, 1983; gl. tudi Garcia et al., 2019).
Starši z uporabo različnih vzgojnih stilov postavljajo pomembne teme-
lje za mladostnikov razvoj kompetenc in vedenj (Baumrind et al., 2010; Ste-
inberg et al., 1989), kar se nadalje lahko odraža tudi na različnih področ-
jih izobraževalnih izidov, kot so angažiranost za šolsko delo in spopadanje
s šolskimi zadolžitvami (Aunola et al., 2000; Steinberg et al., 1992; Strage in
Swanson Brandt, 1999), predvsem pa vpliva na šolski uspeh (gl. npr. Dorn-
busch et al., 1987; Newman et al., 2015; Pinquart in Kauser, 2018). Raziskave
262
