Page 266 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 266
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
raščanja (retrospektivno za čas izobraževanja v osnovni šoli) ter sedanjo
šolsko uspešnostjo.
Metodologija
Vzorec
Analizirali smo podatke vzorca mladih iz Slovenije, starih od 12 do 34 let,
ki smo ga s pomočjo spletne ankete pridobili v decembru 2019 in v januar-
ju 2020. Iz celotnega vzorca smo analizirali podvzorec osnovnošolcev, sre-
dnješolcev in študentov. V vzorec smo zajeli 1.377 mladih, od tega 248 štu-
dentov, 982 dijakov in 147 osnovnošolcev. Povprečna starost je bila 19,25 let
(SD = 2,77), v vzorcu je bilo 57,5 % žensk.
Merski instrument
Odvisna spremenljivka
Odvisna spremenljivka je bila šolska uspešnost respondenta. Merili smo jo
s povprečno šolsko oceno v preteklem šolskem oz. študijskem letu z vpra-
šanjem: »Kakšna je bila povprečna ocena v preteklem šolskem/študijskem
letu?« Respondenti so odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 – pretežno
1–2/5–6; 2 – pretežno 2–3/7– 8; 3 – pretežno 3–4/8–9; 4 – pretežno 4–5/9–10).
Napovedovalne spremenljivke
Starševski vzgojni stili so bili merjeni z vidika dveh dimenzij, in sicer starše-
vske bližine in starševskega nadzora po vzoru klasičnih tipologij vzgojnih
stilov (gl. npr. Baumrind et al., 2010; Maccoby in Martin, 1983). Mladostni-
ke smo spraševali o njihovem odnosu s starši v obdobju zadnjih razredov
osnovne šole. Starševska bližina je bila merjena s pomočjo dveh trditev, iz-
branih iz WAS lestvice (Calafat et al., 2014; Rohner et al., 1978; warmth/
affection scale): »Starši so mi pomagali, kadar sem potreboval/-a njihovo
pomoč.«, »Starši so z menoj govorili o načrtih naše družine in se zanima-
li za moje mnenje.« in s trditvijo »Vsaj z enim staršem sem si bil/-a bližje
kakor večina vrstnikov.« (1 – sploh ne drži; 5 – popolnoma drži; Cronbac-
hov alfa = 0,75). Starševski nadzor je bil merjen s tremi trditvami, izbrani-
mi iz PCS lestvice (Calafat et al., 2014; Parental Control Scale; Rohner in
Khaleque, 2003; Rohner, 2008), npr. »Starši so določili pravila, ki sem se jih
moral/-a držati.« (1 – sploh ne drži; 5 – popolnoma drži; Cronbachov alfa
= 0,74).
266
raščanja (retrospektivno za čas izobraževanja v osnovni šoli) ter sedanjo
šolsko uspešnostjo.
Metodologija
Vzorec
Analizirali smo podatke vzorca mladih iz Slovenije, starih od 12 do 34 let,
ki smo ga s pomočjo spletne ankete pridobili v decembru 2019 in v januar-
ju 2020. Iz celotnega vzorca smo analizirali podvzorec osnovnošolcev, sre-
dnješolcev in študentov. V vzorec smo zajeli 1.377 mladih, od tega 248 štu-
dentov, 982 dijakov in 147 osnovnošolcev. Povprečna starost je bila 19,25 let
(SD = 2,77), v vzorcu je bilo 57,5 % žensk.
Merski instrument
Odvisna spremenljivka
Odvisna spremenljivka je bila šolska uspešnost respondenta. Merili smo jo
s povprečno šolsko oceno v preteklem šolskem oz. študijskem letu z vpra-
šanjem: »Kakšna je bila povprečna ocena v preteklem šolskem/študijskem
letu?« Respondenti so odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 – pretežno
1–2/5–6; 2 – pretežno 2–3/7– 8; 3 – pretežno 3–4/8–9; 4 – pretežno 4–5/9–10).
Napovedovalne spremenljivke
Starševski vzgojni stili so bili merjeni z vidika dveh dimenzij, in sicer starše-
vske bližine in starševskega nadzora po vzoru klasičnih tipologij vzgojnih
stilov (gl. npr. Baumrind et al., 2010; Maccoby in Martin, 1983). Mladostni-
ke smo spraševali o njihovem odnosu s starši v obdobju zadnjih razredov
osnovne šole. Starševska bližina je bila merjena s pomočjo dveh trditev, iz-
branih iz WAS lestvice (Calafat et al., 2014; Rohner et al., 1978; warmth/
affection scale): »Starši so mi pomagali, kadar sem potreboval/-a njihovo
pomoč.«, »Starši so z menoj govorili o načrtih naše družine in se zanima-
li za moje mnenje.« in s trditvijo »Vsaj z enim staršem sem si bil/-a bližje
kakor večina vrstnikov.« (1 – sploh ne drži; 5 – popolnoma drži; Cronbac-
hov alfa = 0,75). Starševski nadzor je bil merjen s tremi trditvami, izbrani-
mi iz PCS lestvice (Calafat et al., 2014; Parental Control Scale; Rohner in
Khaleque, 2003; Rohner, 2008), npr. »Starši so določili pravila, ki sem se jih
moral/-a držati.« (1 – sploh ne drži; 5 – popolnoma drži; Cronbachov alfa
= 0,74).
266
